V TISTIH DNEH UPORABLJAM … KORUZNO »PLASTIKO«!

dodano: 12.4.2010

aprilske novice Skupaj za zdravje človeka in narave

V Evropi je vsako leto proizvedenih 24 milijard damskih higienskih vložkov – za enkratno uporabo. To je stolp velik kot nogometno igrišče in visok 200 m. Ker je vsak damski vložek težak približno 6 g, porabimo letno (za 90 milijonov žensk) 144.000.000 kg materialov. Vsaj 40 % teže damskega vložka predstavljajo nerazgradljivi sintetični plastični materiali – takšen je v večini primerov tudi tisti material, ki je v dotiku s kožo.

Na trgu so že nekaj časa dostopni ženskemu zdravju veliko bolj prijazni vložki iz nebeljenega ekološko pridelanega bombaža, zdaj pa je tehnologija napravila še korak bliže k naravi in ustvarila vložke, ki se v 16 dneh razgradijo v naravnem kompostu. Govorimo o vložkih iz koruznega škroba.

V koruznih zrnih je shranjen škrob, ki nastaja pri fotosintezi in ga rastlina uporablja kot »gorivo«  za svojo rast. S posebnim postopkom kuhanja in mletja koruznih zrn ta škrob izolirajo in ga predelajo v sladkor. Nato uporabijo mikroorganizme, ki s fermentacijo iz sladkorja naredijo mlečno kislino. Molekule mlečne kisline se združujejo v obroče, imenovane laktidni monomeri, ti pa se nato odpirajo in med seboj povezujejo v dolge verige polilaktidnih polimerov (proces polimerizacije). Tako nastanejo organska vlakna, ki so po kakovosti popolnoma primerljiva s sintetičnimi plastikami, hkrati pa so 100 % razgradljiva in izdelana iz 100 % obnovljivih virov. Damski vložki narejeni iz njih so hipoalergenski in naravno prepustni (»dihajo«), s čimer preprečujejo razvoj bakterij.

Škrobna vlakna pa so uporabna tudi za izdelavo embalaž za hrano, oblačil, preprog ipd.

Za vse, ki ste morda pomislili na GS koruzo in gojenje ogromnih količin koruze za vlakna namesto za prehrano, še tale podatek: v postopku izdelave organskih plastičnih vlaken niso uporabljene GS rastline, vlakna pa so lahko izdelana iz kateregakoli škroba, ki ga je v obilju tudi v drugih množično razširjenih rastlinah (npr. sladkorna pesa, sladkorni trs, pšenica …).