O PODNEBNEM ZAKONU TUDI V SLOVENIJI

dodano: 20.5.2010

Focus,STA, 15.5.2010

 
Na posvetu z naslovom "Podnebni cilji in podnebni zakon" so predstavniki vlade, gospodarstva, sindikatov, znanstvene sfere in nevladnih organizacij razpravljali o vprašanjih zadostnosti podnebnih ciljev glede na znanstvena spoznanja o dinamiki podnebnih sprememb, potencialih za varovanje podnebja in hkratno izboljšanje blaginje ter o konkurenčnosti in potrebi po širših spremembah za prehod v nizko-ogljično družbo. Razpravljalci so se strinjali, da je odziv na podnebne spremembe lahko odlična razvoja priložnost Slovenije, ki pa jo z nezadostnim izvajanjem ukrepov lahko hitro zamudimo.

Leta 2009 je v veljavo stopil sveženj zakonodajnih rešitev v okviru t.i.  podnebno - energetskega paketa Evropske unije, ki je opredelil zavezo EU, da bo do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za 20 odstotkov glede na leto 1990, obnovljivi viri energije pa bodo do leta 2020 dosegli 20-odstotni delež v končni rabi energije. Trenutno v Sloveniji potekajo številni procesi oblikovanja politik in ukrepov za doseganje teh ciljev, med katerimi so ključni procesi oblikovanja podnebnega zakona in podnebne strategije, prenova Nacionalnega energetskega programa in prenova Strategije razvoja Slovenije. "Vlada bo do poletja 2010 predlagala podnebni zakon, ki bo vzpostavil manjkajoči zakonski okvir za doseganje dolgoročnih ciljev, ki so bili dogovorjeni v Koebenhavnu," je poudaril v.d. direktorja Službe vlade za podnebne spremembe.Jernej Stritih.

Slovenski zakon naj bi po Stritihovih besedah na podlagi priporočil medvladne strokovne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC), po katerih naj bi razvite države do leta 2050 izpuste znižale za 80 do 95 odstotkov, predvidel 80-odstotno znižanje emisij do sredine stoletja glede na izhodiščno leto 1986. Do takrat naj bi letne izpuste na prebivalca omejili na dve toni. Zakon naj bi določil tudi načela odgovornosti različnih deležnikov za boj proti globalnemu segrevanju ozračja, opredelil upoštevanje zunanjih stroškov pri davčni in cenovni politiki in oblikoval razširjen trg ogljika, ki ne bi vključeval le velikih onesnaževalcev.Tak razširjen trg ogljika znotraj Slovenije bi bil po Stritihovih pojasnilih prostovoljen in boljša rešitev kot kupovanje pravic do izpustov v tujini, saj bi se denar vrtel znotraj države.

Nov podnebni zakon naj bi sicer vključeval tudi pravila glede izračuna ogljičnega odtisa, kar naj bi omogočilo tudi označevanje odtisa na potrošnih izdelkih, tako kot je to že praksa pri avtomobilih. Stritih upa, da bo DZ podnebni zakon dokončno sprejel do konca leta, do takrat pa naj bi na službi pripravili tudi strategijo za boj proti podnebnim spremembam do leta 2050. Na področju boja proti podnebnim spremembam je potrebno po njegovem prepričanju streti več orehov, med katerimi je omenil promet, energetiko, energetsko sanacijo stavb in nasploh spremembo načina življenja.

"Pogosto pozabljamo, da je lahko prav prehod v energijsko učinkovito in hkrati nizko-ogljično družbo tisti razvojni preboj, ki ga Slovenija v tem trenutku močno potrebuje. Nova razvojna strategija Slovenije bo morala temeljiti na postopnem, vendar korenitem preoblikovanju energetskega, prometnega in industrijskega sektorja v smeri zmanjševanja izpustov ne le toplogrednih plinov, temveč tudi drugih okolju škodljivih snovi, obenem pa bomo morali v isto smer preoblikovati tudi naš življenjski slog in našo vrednostno lestvico," je prepričana klimatologinja in članica IPCC Lučka Kajfež Bogataj.