|
GSO in znanost – z odsotnostjo znanosti
dodano: 25.5.2010
ITR
Kmetje dandanes ne morejo le enostavno kupiti vreče GS semen podjetij Monsanto, Syngenta ali DuPont. Namesto tega sklepajo t.i. "tehnološko/skrbniške" sporazume (Technology/Stewardship Agreements) s proizvajalci semen, pri čemer drobni tisk med drugim določa tudi pogoje, pod katerimi se lahko seme uporablja, kje ga je dovoljeno gojiti, kje se ga lahko prodaja, ter znamko herbicidov, ki jo lahko uporabljajo. Ta t.i. "bag-tag" sporazum prav tako izrecno omejuje kakršnokoli uporabo semena za raziskovalne namene.
"Včasih smo lahko šli v katerokoli kmetijsko trgovino in kupili semena, jih testirali na polju in objavili naše rezultate," je dejal eden izmed raziskovalcev. S prihodom GS rastlin pa so znanstveniki, ki delajo v javnih ustanovah in katerih svetovalne storitve so kmetom dolgo zagotavljale neodvisne analize, ugotovili, da so njihove raziskave nazadnje odvisne od odobritve semenarskih korporacij.
"Zelo jasno je, da so znanstveniki ustrahovani," pravi Doug Gurian-Sherman, višji znanstvenik v Programu za prehrano in okolje Unije zaskrbljenih znanstvenikov (Union of Concerned Scientists).
Celotno novico si preberite na www.itr.si, kjer so na voljo tudi dodatne informacije kot npr.
Urednik Scientific American se je v svojem članku na primer pritožil, da je "nemogoče preveriti, ali gensko spremenjene rastline res izpolnjujejo to, kar se oglašuje. Razlog je v tem, da so si kmetijsko-tehnološka podjetja vzela moč, da z vetom odločajo nad delom neodvisnih raziskovalcev."
Vabljeni k branju.
| 
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.