Življenje brez odpadkov: Strategija Zero Waste
dodano: 7.7.2010
Petra Matos, www.ocistimo.si
Spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev, ki živijo ob smetiščih ali sežigalnicah, bi prej lahko imenovali cinizem kot preventiva. Prava preventiva pa je Strategija Zero Waste, o kateri lahko veliko preberete na spletni strani Ocistimo.si, kjer najdete ogromno navdihujočih zamisli, ki so vse prej kot utopične.
Zakaj bi razmišljali, kako za kakšen odstotek zmanjšati odpadke? Živimo tako, da jih sploh ni. Zero Waste je ravnanje z odpadki, ki ne vključuje odlagališč in sežigalnic. Ničesar ne odlagamo, ničesar ne sežigamo, temveč vse enostavno uporabljamo naprej. Tako kot smo to počeli v vsej zgodovini, razen v zadnjem stoletju.
Na Novi Zelandiji bodo živeli brez odpadkov Prelomna točka v razvoju gibanja Zero Waste se je zgodila leta 2001, ko je v Novi Zelandiji več kot polovica lokalnih skupnosti sprejela Zero Waste kot način ravnanja z odpadki in postala prva država na svetu, ki je strategijo sprejela na državni ravni.
Država ima urejeno finančno podporo lokalnim skupnostim prek sklada Zero Waste New Zealand Trust. V desetih letih pričakujejo odpiranje 40.000 novih delovnih mest, povezanih z uvajanjem strategije. Večina lokalnih skupnosti namerava doseči Zero Waste (stanje brez odpadkov) do leta 2015, nekatere do leta 2020. S tem je Nova Zelandija omajala trditve, da je Zero Waste le brezupni idealizem in cilj, ki ga ni mogoče uresničiti.
Ne le Nova Zelandija Strategijo Zero Waste je sprejelo in vključilo v svojo zakonodajo več lokalnih skupnosti, mest in celo držav po svetu:
- Canberra, Avstralija (1996), cilj: postati mesto brez odpadka do leta 2010 (število prebivalcev 300.000);
- Seattle, Washington, je strategijo sprejel leta 1998 (število prebivalcev 534.700);
- Okrožje Santa Cruz (Kalifornija, ZDA) je strategijo sprejelo leta 1999 (število prebivalcev 230.000);
- Okrožje Del Norte (Kalifornija, ZDA) je strategijo sprejelo leta 2000 (število prebivalcev 32.000);
- Posamezne skupnosti v Argentini, Kanadi, Indiji, Italiji, Združenem kraljestvu in na Filipinih.
Na Očistimo.si si lahko ogledate tudi video serijo 30-minutnih predstavitev skupnosti, ki so že naredile pomemben korak naprej: Nova Škotska, Canberra, San Francisco, Burlington.
Oglej si svoj kup! Izkazalo se je, da sta najučinkovitejša načina za preprečevanje nastajanja odpadkov revizija v podjetjih ter zaračunavanje odvoza odpadkov po volumnu in po teži tako za gospodinjstva kot tudi za podjetja. Najučinkovitejša sta zato, ker oba vzpodbujata odgovornost za nastajanje odpadkov.
Priložnosti, ki jih ponuja Zero Waste Omogoča razvoj in izgradnjo 100-odstotne čiste blagovne znamke, s katero se lahko država predstavlja kot čista, zelena turistična destinacija. Ponuja zaščitni znak zunanjim trgom (izvoz), da pridelki prihajajo iz neonesnaženega okolja, brez skritih nevarnosti, kot so dioksin in onesnažena podtalnica. Z recikliranjem maksimalne količine materialov se zmanjša uvoz primarnih surovin in se zagotovi njihova popolna izraba. Odlagališča so največji vir toplogrednih plinov in obsežno zmanjšanje odpadkov bi pomagalo pri izpolnjevanju obveznosti iz Kjotskega protokola. Lokalne skupnosti tako nadzorujejo in obvladujejo vedno dragocenejše vire – odpadke lahko spremenijo v bogastvo. S ponovno uporabo ločeno zbranega materiala se zagotovijo nova delovna mesta. Dolgoročni stroški ravnanja z odpadki se občutno znižajo in prihodnji rodovi bodo rešeni skrbi zaradi onesnaženega okolja. Razvoj in inovacije bodo imele prosto pot, neomejeno s preživelim razmišljanjem industrijske dobe. Tako razvite tehnologije predstavljajo možnost izvoza na tuje trge.
»Morda pa bi bila strategija Zero Waste tudi priložnost za Slovenijo, ki bi bila tako prva država v Evropi, ki bi stopila na pot brez odpadkov. Velika priložnost tudi zato, ker še vedno nima sežigalnice odpadkov,« spodbuja strategijo Petra Matos, ena od vodij projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!
|