Aktualne novice

Čigavi ste?

dodano: 1.10.2010

Sanja Lončar (uvodnik oktobrskih novic Skupaj za zdravje človeka in narave)


V času suženjstva smo pripadali lastniku, ki nas je lahko imel priklenjene z verigami. V času fevdalizma smo znova pripadali lastnikom zemljišč in smo bili za pravico bivanja na »njihovi zemlji« prisiljeni dati svojo moč mišic za delo ter po potrebi tudi svoje življenje v vojnah.
V kapitalizmu ne poznamo več imen svojih lastnikov, ne vidimo jih, nimajo nas vklenjenih, vendar pa še kako krmilijo naša življenja in posegajo v naše telo veliko bolj grobo, kot je to počel kateri koli lastnik v preteklosti. Kapital odloča, kaj bomo jedli, s čim nas bodo cepili, kako nas bodo zdravili, koliko strupov in sevanja bomo morali sprejeti v svojem domovanju in okolju itd.

Da živimo v svetu, v katerem je kapital res naših teles vladar, se najbolj zavemo, ko pričakujemo, da bo država (ki naj bi bila naša) varovala našo nedotakljivost. V Ustavi zapisana pravica do ohranjanja zdravja in nedotakljivosti posameznika praviloma izpuhti vsakič, ko trči ob interese kapitala. 

Koliko kemikalij bo dovoljeno v vodi? Koliko sevanja lahko prenese naše živčevje? Toliko, kolikor je potrebno za konkurenčnost industrije. Sodišča to pravico tudi udejanjajo. 

»Prebivalstvo nima pravice, da ne bi bilo izpostavljeno nikakršnemu tveganju. Mejne vrednosti služijo samo temu, da ohranjajo škodo v sprejemljivih mejah.« Tako je zapisalo upravno sodišče v Bernu, Sodba 20928U Se/wi, z dne 5. 3. 2001. 
»Mejnih vrednosti ni treba določati glede na medicinske vidike, temveč glede na ekonomsko znanost in tehnično izvedljivost.« Švicarsko zvezno sodišče, sodba 1A.94/2000/sch, z dne 30. 8. 2000. Pri nas še ni sodb na to temo, vendar je princip razmišljanja enak, posledice pa vse bolj merljive.

Depresijo so tudi uradno razglasili za najbolj razširjeno bolezen zahodnega sveta. V šolah je vse več hiperaktivnih ali avtističnih otrok. Po številu samomorilcev pa smo v samem svetovnem vrhu. Mediji nas pripravljajo na Parkinsonovo, Alzheimerjevo bolezen, multiplo sklerozo, ALS in druge oblike propadanja živčnega sistema, ki postajajo vse bolj verjeten scenarij, ki se nam obeta. Se vam ne zdi, da bi morali več pozornosti posvetiti svojim možganom in živčevju, preden pride do kratkega stika? Ali mogoče verjamete, da bodo drugi to storili namesto vas?



<< Nazaj

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: