Koledar dogodkov
sobota, 17. december 2011
S SOCIALNIM PODJETNIŠTVOM DO PREHRANSKE SAMOOSKRBE POMURJA
OBČINA ODRANCI - sejna dvorana 09:00 - 12:00
Predviden program:
1. Hölzl Katarina in Rotar Irena - Društvo za trajnostni razvoj Dravinjske doline:
- PREDSTAVITEV PROJEKTA - OSKRBIMO SLOVENIJO
2. Režonja Franc dipl. ing. agr. – KGZ M. Sobota-direktor:
- NEPOSREDNA PLAČILA,
- PROIZVODNI POTENCIAL,
- PROIZVODNE VERIGE
3. Majda Robić - Panonija zavod, Društvo zeliščarjev Pomurja
- SOCIALNO PODJETNIOŠTVO V KMETIJSTVU - aktualni projekti
4. Gerič Stanko - Društvo BIOKMETIJE PANONIJE Črenšovci:
- KONCEPT LOGISTIKE ZA PREHRANSKO SAMOOSKRBO
5. Zdenka Kovač- Društvo za trajnostni razvoj Dravinjske doline
- ZAKONODAJA O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU,
- PREDSTAVITEV PILOTNEGA PROJEKTA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA
6. Marko Slavič ing. zooteh. – KGZ M. Sobota
-MARKETING V DROBNI KMETIJSKI PRIDELAVI
-IZKUŠNJE PRI PRIDELAVI IN PRODAJI BIO PRIDELKOV
7. Tadej Slapnik - snovalec zakona RS Socialno podjetništvo in Socialnega foruma Slovenije
- S SOCIALNIM PODJETNIŠTVOM DO PREHRANSKE SAMOOSKRBE
V Evropski uniji je socialno podjetništvo pomemben element evropskega gospodarskega modela ter pomemben mehanizem za promoviranje socialne kohezije in demokracije.
Danes v Sloveniji živi pod pragom revščine 254 tisoč ljudi !
Trenutna kriza po celotni obli naše zemlje pa nam bo v bodočnosti še huje stiskala pasove.
Slovenija pomembno zaostaja za EU na področju razvoja podpornega okolja za razvoj socialnega/družbenega podjetništva ali, rečeno drugače, podpornega okolja za razvoj sektorja družbene ekonomije.
Posledice se kažejo v relativno nizkem številu evropsko primerljivih oblik socialnega podjetništva, kakor tudi po sposobnosti socialnih podjetij za ustvarjanje zaposlitvenih priložnosti za posebne ciljne skupine prebivalstva.
Nov val socialne/družbene ekonomije v Sloveniji vzhaja na pogorišču bivšega socialno-ekonomskega modela, temelječega na samoupravljanju in družbeni lastnini, utemeljenima z Zakonom o združenem delu, ki je pokrivala celotno sfero danes privatnega – profitno usmerjenega sektorja in današnjega področja javnih storitev.
Prav zaradi tranzicijskih procesov obstaja v Sloveniji pojmovna zmeda, kakor tudi nizek nivo zavedanja o tem, kaj danes sektor družbene ekonomije predstavlja v EU. Tudi sam pojem “podjetništvo” je zaradi vzporednih, čeprav legalnih tranzicijskih pojavov, npr. hitrega bogatenja s pomočjo finančnih špekulacij, dobil med širokimi množicami negativen prizvok. Prav tako pa tudi nenadna potreba, da se mora del storitev, ki so bile v samoupravnem sistemu na relativno visokem nivoju in popolnoma brezplačne, sedaj nenadoma deloma ali v celoti plačevati.
V tem smislu tudi pojem “socialnega podjetništva” po še vedno prevladujočem mnenju v Sloveniji nosi v sebi nezdružljive cilje in zato nima razvojne perspektive. Globalni trendi pa kažejo prav nasprotno.
Danes po izvedenem glavnem valu tranzicije, ko skuša Slovenija znova vzpostaviti bolj ljudem prijazno okolje in v tem slediti najboljšim EU praksam, znova nastaja potreba po socialnih inovacijah, ki jih prinaša s seboj socialno podjetništvo. Iščejo se novi bolj tržni odgovori na krizo javnih storitev, ki morajo odgovoriti tako na njihovo povečano dostopnost, kot na njihovo kvaliteto.
Socialna podjetja se soočajo s številnimi socialnimi in okoljskimi problemi, delujejo v vseh delih ekonomije in so pomemben vir zaposlovanja. Kot vsa ostala podjetja, potrebujejo tudi socialna podjetja dostop do kakovostnega poslovnega svetovanja in usposabljanja. Dejstvo je, da so ta podjetja v pretežni meri podobna ostalim podjetjem, manjše razlike, ki se pogosto pojavljajo v organizacijski kulturi, pa so pogosto vzrok za uspeh ali propad teh organizacij. Posledično ta sektor potrebuje podporno okolje, predvsem na področju poslovanja in usposabljanja. Tovrstno podporno okolje predstavljajo posamezniki in organizacije, ki razumejo njihove cilje in dodatni pritisk, ki se zaradi tega ustvarja.
Pestrost proizvodnih usmeritev v kmetijstvu je velika. Ta je deloma pogojena z naravnimi danostmi za kmetijsko proizvodnjo, vse bolj pa nanjo vplivata trg in ekonomski pogoji proizvodnje. Dejstvo je, da je pridelovanje hrane strateško pomembna dejavnost vsake družbe in zato tudi Slovenija namenja ohranjanju in razvoju kmetijstva posebno skrb. Na kmetijstvo pa ne moremo gledati zgolj skozi produkcijo hrane. Vse bolj pomembne postajajo tudi njegove drugotne funkcije kot so: trajna ohranitev rodovitne zemlje, čiste vode, zraka (naravovarstvo), ohranitev poseljenosti in vzdrževanje kulturne krajine, kar je vse pogoj za uspešen razvoj drugih dejavnosti v podeželskem prostoru. Razvito oziroma razvijajoče se podeželje pa je tudi eden odločilnih dejavnikov splošnega gospodarskega in družbenega razvoja.
Org.: DRUŠTVO BIOKMETIJE PANONIJE in DRUŠTVO ZELIŠČARJEV POMURJE
<< Nazaj
Brez pisnega dovoljenja uredništva je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.