Španci pred glavnim obrokom pojejo solato, Indijci začnejo z začinjenim posladkom, Rusi z vodko, mi pa z juho. Kaj od tega je najbolje?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, kje se nahajate in o katerem letnem času govorimo. Za navidezno različnimi navadami se skriva enaka modrost – kako prebavila pripraviti, da bodo čim lažje predelala hrano, ki jo bomo zaužili. Naš želodec in drugi organi, ki sodelujejo v predelavi zaužitega, imajo namreč veliko skupnega z našim pralnim ali pomivalnim strojem. Proces se lahko začne šele, ko stroj vodo segreje (ali ohladi) na potrebno delovno temperaturo. 

Ste vedeli, da so prebavni encimi tako občutljivi na temperaturo, da jih celo ena stopinja odstopanja od normalne telesne temperature, onemogoči? Če so prebavila premrzla ali jih ohladimo s preveč hladne hrane, bo telo porabilo veliko moči, da bo prebavila najprej ogrelo, preden bo lahko začelo s procesom predelave. 

Če imamo vročino, pa so nekateri encimi onemogočeni do te mere, da hrane preprosto ne moremo prebaviti, kar velja posebno za beljakovine in druga bolj zahtevna živila, ki tako ostanejo neprebavljena in gnijejo v naši prebavni cevi. Prav zato živali ne jedo, kadar so bolne, saj očitno bolje kot mi vedo, da takrat uživanje hrane le obremenjuje telo in ne prinaša koristi. Le ljudje silimo svoje bližnje, da jedo, tudi ko imajo vročino ali so izčrpani od bolezni, ker zmotno mislimo, da bodo tako hitreje ozdraveli. Če so prebavila pregreta, bo hrana, ki jim jo ponujamo, le dodatno slabela telo. 

Če živimo v izjemno razgretem okolju, je logično, da moramo prebavila najprej ohladiti, da lahko začnejo normalno delovati – zato je takrat solata odličen začetek. V Indiji, kjer je zelo vroče, na jedilniku pa je veliko škrobnih in sladkih jedi, se lahko zelo hitro pojavi presežek t. i. kapha energije, ki upočasni prebavo. To težavo zato rešujejo z močnimi začimbnicami, ki predramijo želodec in tako olajšajo začetek prebave. Če je zunaj -30 oC potem je potrebnega več napora, da se kri premakne po ožilju in prekrvavi tudi prebavila – zato v takšnih primerih alkohol naredi več koristi od kozarca mrzle vode. Ker mi živimo na področju, kjer je večji del leta temperatura precej nižja od temperature našega telesa, nam torej pomaga, če prebavne organe pred večjimi obremenitvami malo pogrejemo. Zato se je pri nas skozi tisočletja razvila navada, da začnemo obrok z juho.

Včasih je bilo preprosto. Štedilnik na drva so zakurili že zgodaj zjutraj in se je potem na njem počasi kuhala zdrava juhica za dušo in telo. Tudi hrana je bila včasih v veliki meri »na žlico«, zato niso poznali toliko zaprtosti, hemoroidov in drugih težav. 

Nove navade življenja so izrinile možnosti za tako dolgo »bivanje v kuhinji« in tako je vse, vključno z našo prehrano, postalo »instant«. Še se spomnim časov, ko sem kot »samski« otrok (starši so bili od jutra do večera v službi) odprla vrata shrambe in me je tam čakalo na izbiro 10 različnih juhic iz vrečke ter cela polica gotovih jedi v aluminijastih posodah, ki sem jih le pogrela v vroči vodi. 

Takrat še nisem brala drobnega tiska in mi niti na misel ni prišlo, da bi lahko bilo kaj narobe z umetnimi aromami, ojačevalci okusov, konzervansi, hidrogeniranimi maščobami, sredstvi proti strjevanju praškastih živil ... Verjela sem reklamam, te pa so dišale po domačnosti in eni sami ljubezni, ki bo prišla v moj želodček, ko si bom v treh minutah pripravila juho iz vrečke.  

Ko smo potrošniki dojeli, kaj vse se skriva v vrečkah, je začela prodaja takšnih instantnih juh in drugih instantnih praškov padati. Industrija je to opazila in je začela barantati s potrošnikom. »Vrnite se, to niso več tisti nezdravi izdelki, ki smo vam jih prodajali desetletja!« A res?

Če danes hodite med policami, vas hitro pritegnejo napisi »Naravno«, »Brez konzervansov«, »Brez umetnih barvil« … A preden se navdušite, preberite do konca. Na drugi strani takšne gobove juhe lahko namreč preberemo, da vsebuje hidrogenirano palmovo maščobo, ojačevalec okusa mononatrijev glutamat in dinatrijeve 5'-ribonukleotide, pobarvana pa je z amonijevim sulfitnim karamelom. Verjetno si niste ravno tako predstavljali »Naravno in brez ...«, kajne?

Veliko konvencionalnih ponudnikov poskuša »ozeleniti« svojo ponudbo. Spreminjajo dizajn, reklame, napise, najmanj pa zares posegajo v sestavo svojih izdelkov. Drugače tudi ne more biti, če želijo, da izdelek, ki vsebuje bore 4 % jurčkov, vaše brbončice prepriča, da zares uživajo gobovo juho. V vrečki, na kateri piše, da zadošča za 4 krožnike, je 70 gramov suhe snovi, od česar je 4 % jurčkov, kar pomeni, da ste kupili 2,8 grama posušenih jurčkov in jih bo torej na vsakem izmed 4 krožnikov 0,7 (!) grama. Pa dober tek …

Ne razumite narobe. Nič nimamo proti hitri pripravi hrane, če je ta narejena iz kakovostnih sestavin. Danes je možno s sodobnimi tehnikami sušenja ohraniti zelo visok delež hranil in je po tej poti sušena zelenjava veliko bolj zdrava od zamrznjene.

Če je takšne zelenjave v izdelku dovolj in če je kakovostna, potem ni potrebe po ojačevanju okusa ter barvanju in odišavljanju izdelkov s kemikalijami. Na trgu so tudi juhe brez hidrogeniranih maščob, ojačevalcev okusa in barvil. 

In seveda bo v njih odstotek zelenjave tudi do desetkrat večji kot v konvencionalnih. Nekatere so skoraj v celoti narejene iz dehidrirane zelenjave, zelenjavnega soka in začimb. 

Zakaj bi torej kupovali nekaj, kar je le rahlo izboljšana različica slabega, če lahko za skoraj isto ceno kupimo v celoti ekološke izdelke brez ene same sporne sestavine?

Namesto »Skoraj brez« zato dosledno poiščimo izdelke, ki so »Z« nespornimi, čistimi sestavinami. Če znate brati in seštevati, lahko hitro ugotovite, da so takšni izdelki veliko cenejši od nekakovostnih. 

Pogosto uživamo kavo, čaje ali kakav iz navade ali le zato, da ogrejemo napeta prebavila. Zakaj bi jih ob tem bremenili s sladkorjem in alkaloidi? Včasih bo slana jed bolje vplivala na počutje, ker bo nadomestila elektrolite, pri tem pa ne bo dražila živčevja, ustvarjala nervoze v prebavilih in hranila kandide.  

Na trgu so tudi kakovostne juhe v prahu, ki jih le zmešamo z vročo vodo in je hiter obrok pripravljen.