Skupaj razkrivamo

6.4.2009

Zdravo prehranjevanje je lahko zelo poceni!

Tekst: Katja Podergajs

Pogosto nam kot argument, kako draga je zdrava hrana, navajajo cene piškotov, gotovih kosil in podobnega. Če bo vaša prehrana slonela le na tistem, kar odprete in takoj zaužijete, potem se morate zares pripraviti na višje stroške. Vendar to ni nujno potrebno – če ste le pripravljeni vložiti nekaj minut dela in jedi pripraviti sami iz osnovnih surovin. Tisti, ki to že počnejo, ugotavljajo, da uživajo bolj zdravo in bolj okusno hrano kot kadarkoli prej, vse skupaj pa jih stane manj, kot v časih, ko so kupovali konvencionalne izdelke.  
Ne verjamete?  

Če kupujete gotove namaze, vas stanejo nekaj evrov na kos. Če jih pripravljate tako, da tofuju dodate nekaj zelenjave in začimb, prihranite polovico cene. In če še tofu pripravite sami, tako da v sveže skuhano sojino »mleko« stisnete pol limone, pustite, da se sesiri in precedite – potem vas namazi stanejo desetino njihove komercialne cene. Preden pomislite, da za kaj tako »kompliciranega« nimate časa, naj vam povemo, da cela »operacija« zahteva največ 10 minut časa. Tudi na strani, kjer objavljamo recepte, ste lahko prebrali, kako poceni je lahko zdrava prehrana.

Podobno kot omenjene namaze lahko večino že pripravljenih jedi, ki jih nudijo trgovine z zdravo prehrano, brez večjih težav pripravite sami iz veliko cenejših in pogosto bolj zdravih osnovnih sestavin. Za nekatere potrebujete zgolj voljo in roke, pri drugih pa se morda vseeno odločite še za naložbo v katerega od kuhinjskih pripomočkov. Za lažjo predstavo, kako lahko z izdatkom zanje dolgoročno prihranimo tako čas in denar kot lastno zdravje, smo vam pripravili nekaj konkretnih primerov.

Sojino mleko za samo 20 centov!

Na trgu že nekaj časa obstajajo posebni strojčki, v katerih si lahko sami povsem preprosto pripravite sojine, riževe, mandljeve idr. napitke. Za liter napitka potrebujete le približno za pest osnovnega zrnja (soje, mandljev, riža …) in vodo. V primeru sojinega napitka vas bo tako en liter stal od 17 do 23 centov (odvisno od vrste kupljene soje). Če prištejete še strošek električne energije, pa je cena od 20 do 26 centov ali ravno desetkrat manj, kot za liter sojinega »mleka« odštejete v trgovinah.

V končnem izračunu to pomeni, da boste strojček, ki v povprečju stane okoli 160 EUR, poplačali po stotih litrih sojinega mleka, kar je približno eno leto, če pripravite po dva litra tedensko. Če pa bi poleg tega redno (vsak dan) pripravljali še riževe, mandljeve, lešnikove in druge napitke, bi v enem letu poleg poplačila strojčka prihranili še 400 EUR. Da ne govorimo o vsej pisani paleti okusov, ki jih lahko ustvarite, če si napitke pripravljate sami (npr. z dodajanjem suhega sadja, začimb, mešanjem oreškov …).

Zakaj bi hranila najprej zavrgli potem pa kupovali nova?

Mlinčki in kosmičniki za domačo uporabo so na prvi pogled precejšnje breme za denarnico, sploh če upoštevamo, da se pri nekaterih žitih cena zrnja ne razlikuje kaj dosti od cene moke, zdroba ali kosmičev. A pravo bogastvo se v tem primeru ne skriva v denarni, temveč v hranilni vrednosti. Večina moke, ki jo lahko kupite na prodajnih policah, je dejansko neuporabna za zdravje vašega telesa, saj je bila zmleta več kot mesec dni pred vašim nakupom (kaj šele dejansko uporabo!) in je zato v njej le desetina hranil, ki jih telo tako potrebuje in s katerimi je bogata sveža moka. Tudi če primerjate okus in strukturo kruha, pečenega iz sveže mlete moke, s kruhom iz pol leta stare moke, boste začutili ogromno razliko.

Narava je žitna zrna zavarovala pred oksidacijo. Moki in zdrobom pa ni pomoči in hitro oksidirajo. Za kaj boste, torej, raje odšteli svoje denarce: za lasten mlinček na kamne (kovinski namreč pregreva moko in s tem uničuje nekatere vitamine) ali za vrsto prehranskih dodatkov, ki jih boste potrebovali, ker vas bo kupljena moka zakisala in zasluzila, kar boste odpravljali z dragimi prehranskimi dopolnili?

Mlinček ima, seveda, tudi merljive finančne prednosti. Tisti, ki ga imajo, si lahko privoščijo, da žita kupujejo v večjih količinah, kar v praksi pomeni tudi po polovični ceni, če primerjamo s ceno manjših pakiranj v trgovini. To pomeni, da boste veliko ceneje spekli tudi lasten kruh: pri 1 kg polnovrednega pšeničnega bio kruha, boste prihranili 1,65 EUR, pri 1 kg polnovrednega bio pirinega kruha pa celo 3 EUR! Če povprečna štiričlanska družina v Sloveniji porabi približno pol kilograma kruha na dan, tako prihrani od 300 do 550 EUR na leto.

Največja vrednost se skriva v najmanjših darovih narave

Nakaljena semena predstavljajo v prehrani pravo zakladnico mineralov, rudnin in drugih za zdravje pomembnih snovi, zato bi morala biti redni sestavni del naših jedilnikov. A ko se ozremo na ceno pakiranih kalčkov v trgovini, se vsi dobri nameni kaj hitro spremenijo v kalkulacije. Pa se ozrimo raje na kalilnike in kalkulirajmo tu.

5 gramov kakovostnega ekološko pridelanega semena stane od 10 do 15 centov. Iz teh 5 gramov dobimo povprečno 50 gramov svežih kalčkov, ki v trgovini stanejo povprečno 20-krat več od začetnega semena. Poleg tega se v naših 50 gramih kalčkov skriva toliko mineralov in rudnin, kolikor jih vsebuje od 0,5 do 3 kilograme zelenjave (odvisno od rastline, ki smo jo kalili). Je potrebna še kakšna kalkulacija?

Namesto da kupujemo strojčke, ki ponavadi le nabirajo prah, začnimo kupovati pripomočke, ki nam bodo prihranili denar in ohranjali zdravje. 

---

Ključne besede:
zdrava hrana, priprava hrane, sojino mleko, mlinček, kosmičnik, semena, kalčki, pripomočki, zdravje

 

Sorodni članki:

• Bi šlo brez kruha?

0,1875