Skupaj razkrivamo

9.5.2009

Zakaj bi v usta dajali strup za podgane?
tekst: Sanja Lončar

Majsko (2009) številko posvečamo težkim kovinam, zato se bodo bralci, ki jim je kemija blizu, lahko spraševali, zakaj pišemo o fluoru, ki sodi med pline.

V svoji naravni obliki je fluor kemični element, ki sodi med pline in ga v naravi ne najdemo v prosti obliki. Vedno prihaja kot sestavni del mineralov in je v sledovih tudi mikrohranilo, pomembno za človeka.

Vendar ta fluor nima nič skupnega s tistim, ki se nahaja v naših zobnih pastah ali v vodi (v državah, kjer jo fluorirajo). Z izjemo certificirane naravne kozmetike, pri kateri uporabljajo naravne rastline, ki vsebujejo tudi fluor v naravni obliki, je vse tisto, kar nam ponuja konvencionalna industrija, nekaj povsem drugega.

Fluoridi, ki se dodajajo vodi in zobnim pastam, prihajajo v obliki hydrofluoric acid which is a compound of fluorine, kar je kemični stranski produkt proizvodnje aluminija, železa, cementa, fosfatov in nuklearne industrije.

V tej obliki fluorid nima nobene hranilne vrednosti. Ravno nasprotno, sodi med najnevarnejše industrijske kemikalije. To je aktivni toksin, ki ga uporabljajo v izdelkih proti podganam in ščurkom.

Uporablja se tudi v industriji visokooktanskih goriv, pri proizvodnji zamrzovalnikov, računalniških zaslonov, fluorescentnih luči, plastike, herbicidov in … zobnih past!

Ko je v telesu, se fluorid obnaša kot uničevalec encimov. Spreminja njihovo obliko in jih s tem onemogoča pri delovanju. Tako, kot da bi nekdo skrivil ključ vašega stanovanja in z njim ne bi več mogli odkleniti ključavnice, tudi encimi s spremenjeno obliko postanejo neuporabni in jih telo obravnava kot tujke.

Znanost ali denar?

Svetovna eminenca na tem področju je znanstvenik dr. John Yiamouyiannis, ki je 25 let raziskoval delovanje fluora in fluoridov. Njegova knjiga »Fluoride – faktor staranja« je najobsežnejše delo na tem področju.

Dr. Yiamouyiannis je bil znanstveni direktor Nacionalne federacije za zdravje (National Health Federation), zatem je prevzel vodenje Fundacije za zdravo vodo (Safe Water Foundation).

Njegova knjiga navaja stotine mednarodnih študij o fluoriranju, ki so jih izvajali na vseh celinah od leta 1930 naprej. Vse obstoječe študije dr. Yiamouyiannis klasificira v dve skupini:

tiste, ki so res raziskovale delovanje fluorida, in

tiste, ki so imele za cilj prikriti, kar je že razkrito.

Naj naštejemo le nekaj izsledkov.

Koncentracije fluorida v višini 1 PPM (en del na milijon) povečujejo rast tumorjev za 25 %. (Taylor Study, Univerza Austin)

Fluorid je veliko bolj strupen od svinca in le malo manj strupen od arzenika. (Clinical Toxicology of Commercial Products, 1984)

Velika tuba zobne paste lahko vsebuje toliko fluorida, da lahko ubije majhnega otroka. (Procter&Gamble, citirano v Fluoride – the Aging Factor, str. 14)

Fluorida ne smemo dajati otrokom, mlajšim od treh let. (1992 Canadian Dental Association Proposed Fluoride Guidelines, dr. Limeback)

Avstrijski raziskovalci so leta 1970 odkrili, da že v koncentraciji 1 ppm prihaja do poškodbe obnovitvenih encimov DNA za 50 %. Če poškodovane celice DNA ne moremo več popraviti, se začne hitro staranje in morebitne degeneracije.

Dr. Dean Burk, vodilni kemik Nacionalnega inštituta za rak (National Cancer Institute), je pri zaslišanju pred kongresom ZDA izjavil: »Dejstvo je, da fluorid povzroča veliko oblik raka pri ljudeh in jih povzroča hitreje kot katerakoli druga kemikalija.« (Uradni zapis Kongresa z dne 21. julija 1976)

Dr. William Hirzy, eden vodilnih v EPA (Enviromental Protection Agencu), pravi: »Fluorid je mutagen širokega spektra. Lahko povzroči poškodbo genske zasnove tako pri rastlinskih kot tudi pri živalskih celicah.«

Kolagen je lepilo za telo, fluorid pa ga uničuje. Če kolagen začne popuščati, se telo začne raztapljati. Fluor moti tvorbo kolagena, zato vpliva na mehčanje zobovja in kosti, mehka tkiva pa izgubljajo svojo prožnost.

Dr. Yiamouyiannis citira študijo iz leta 1990, v kateri so zajeli 541.000 primerov osteoporoze in dokazali neposredno povezavo med zlomi in prisotnostjo fluora v telesu. Študija je objavljena v ugledni znanstveni reviji Jama. V knjigi pa lahko preberete še veliko podobnih študij, ki so prišle do enakega spoznanja. Fluoriranje ni dobro za naše kosti.

Fluorid poškoduje zobe. V nasprotju z vsem, v kar vas poskušajo prepričati reklame, imajo naši zobje od fluora več škode kot koristi. Res je, da površino sklenine utrdi, vendar pa z delovanjem na encime, ki smo ga že opisali, dejansko mehča in uničuje zobe od znotraj.

Kako je vse to mogoče?

Ni prvič, da je velika industrija našla načine, kako svoje odpadke prodati, namesto da bi za njihovo varno odstranjevanje celo plačala. Se še spomnite zgodbe o DDT-ju, o bojnih strupih, ki so postali “fitofarmacevtska sredstva”? Fluoridi so le del te zgodbe. Zgodbe, ki še vedno prinaša milijarde dobička in obenem ustvarja zdravstvene težave, na katerih bodo ustvarjene nove milijarde. Tisti, ki lahko kontrolirajo medije, plačujejo znanstvenike in postavljajo vlade, nimajo težav s tem, da preglasijo stotine študij, ki dokazujejo škodljivost njihovega početja.

Tudi zgodba o fluoriranju ima enak scenarij. Industrija (v tem primeru velik koncern, ki proizvaja aluminij, pri čemer fluorid nastaja kot stranski produkt) najame, plača dva znanstvenika in dobi, kar je plačala: trditev, da je koncentracija fluora v višini 1 ppm zdrava za ljudi in bo izboljšala zdravje zob.

Po dolgih desetletjih zavajanja javnosti resnica počasi prihaja na dan.

V mnogih državah delujejo nevladne organizacije, ki se z vsemi sredstvi borijo za ukinitev fluoriranja vode. Na trgu pa se pojavlja vse več naravnih zobnih past, ki so alternative tistimi s fluorom, triklosanom in parabeni.

V ZDA je urad za zdravila (FDA) od proizvajalcev zobnih past zahteval, naj na embalažo dodajo opozorilo, da v primeru zaužitja zobne paste v količini, večji od zrna graha, priporočajo takojšnje kontaktiranje najbližjega centra za zastrupitve.

In kako je v Sloveniji?

Fluor je pri nas prisoten predvsem v zobnih pastah, tako da se mu lahko izognemo. V nekaterih šolah smo zasledili poskuse fluoriranja otroških zob, o čemer nam je poročalo nekaj naših bralcev. Vode na srečo (še) ne fluoriramo. Mogoče je tudi zaradi tega fluor potisnjen na stran in se z njim naše nevladne organizacije aktivno ne ukvarjajo. Torej, izbira je vaša.