Skupaj razkrivamo

10.5.2009

Potrebujete več železa?
Tekst: Sanja Lončar

Nekatere rudnine nam delajo težave, ker jih je v telesu preveč, druge pa so problematične, ker jih je premalo. V telesih današnjih ljudi vse bolj primanjkuje železa. To je najpogostejša prehranska motnja, ki jo čuti kar 70 % svetovnega prebivalstva.

Pomanjkanje železa prepoznamo predvsem po kronični utrujenosti, zmanjšani koncentraciji, apatiji, nemiru, glavobolih in bledici, težjem prenašanju nizkih temperatur ter slabšem imunskem sistemu.

Da zahodnemu človeku, ki ima polno shrambo in vedno poln krožnik, v današnjem času primanjkuje železa, se imamo zahvaliti predvsem moteni absorpciji zaradi slabega delovanja želodca, slabega stanja črevesne flore, pretiranega uživanja kave in kofeinskih napitkov (ki motijo absorpcijo železa) ter nepravilnega kombiniranja hrane. Zdravo telo lahko absorbira tretjino zaužitega železa, oseba z okvarami črevesne sluznice pa le 2 %.

Ne smemo pozabiti tudi na energijske razloge. Kitajska medicina pravi, da kri ne more biti boljša, kot je či. To pomeni, da če v vašem telesu ni življenjske energije, ker ste nenehno v skrbeh, strahu, jezi, premišljevanju in pohlepu, ne morete pričakovati, da boste imeli dobro kri.

Katero železo uživati?

Večina farmacevtskih pripravkov bazira na anorganskih oblikah, ki jih telo težko prenaša. Zelo pogosto uporabljen železov sulfat uničuje vitamin E, zato ga moramo dodajati ločeno, drugače tvegamo povečanje količine prostih radikalov v celicah. Od vseh oblik železa se najbolje resorbira železo v bisglicinatni obliki. Obenem je ta oblika tudi želodcu najprijaznejša.

Mesno ali rastlinsko?

Prevladuje mit, da bomo najlažje izboljšali svojo krvno sliko z uživanjem govejega mesa, vendar to ni edini in v današnjem času zagotovo tudi ne najboljši vir zdravja za naše telo. Ali ste vedeli, da temna čokolada vsebuje trikrat več železa od govejega mesa? Tudi ob manjšem odstotku absorpcije bomo dobili primerno količino železa. Odlični viri so tudi melasa, tofu, mandeljni, fige, ajdova kaša, kuhana leča, regrat, sardine v olju …

Železo se pojavlja v dveh oblikah. Hemsko najdemo le v živilih živalskega izvora. Pod pogojem, da telo tvori dovolj želodčne kisline, se iz takšnih živil absorbira do četrtine prisotnega železa. Hemsko železo najdemo tudi v klamatski algi, in ker te alge pripadajo rodu cianobakterij, ki so predhodnice vsega živalskega in rastlinskega sveta, se železo iz njih resorbira bolje kot iz rastlinskih prehranskih dopolnil.

V rastlinah se nahaja nehemsko železo, katerega resorpcija je odvisna od stanja naše črevesne flore in znaša od 2 do 20 %. Absorpcijo izboljšamo, če hkrati s takšnimi živili uživamo vitamin C, mlečno ali citronsko kislino. To dosežemo tako, da solate kisamo z limono ali fermentirano koncentrirano sirotko – Molkosanom. Tudi sokovom in solati iz rdeče pese dodajamo limono za boljši izkoristek železa. Fitinsko kislino, ki zavira absorpcijo železa iz žit, nevtraliziramo s kaljenjem in mlečno fermentacijo.

Kdaj zaužiti železove pripravke?

Absorpcija železa bo najboljša, če ga zaužijete na prazen želodec, med dvema obrokoma ali pred spanjem. Nikakor ne jemljite prehranskih dopolnil z železom v kombinaciji z mlekom, kavo ali pravim čajem.

Koliko železa potrebujemo?

Normalna koncentracija železa v krvi je 0,5 mg na 100 ml krvi. Ta količina pa predstavlja približno 65 do 70 % vsega železa v krvi. Ostalo železo ima telo na zalogi v črevesnih celicah, jetrih, kostnem mozgu in vranici. Telo z železom upravlja zelo skrbno. Ko celice odmrejo, telo reciklira večino železa in ga ponovno uporabi. Zato so izgube relativno majhne. Ženske v povprečju izgubijo 2 mg na dan (največ v dneh menstruacije), moški pa 1 mg. To pomeni, da izgubljeno lahko nadomestimo z živili, ki vsebujejo 10 do 15 mg železa (nosečnice 30 mg na dan), od česar bomo v povprečju absorbirali 10 %. Če uživamo železo v obliki železovega glukonata, je resorpcija povprečno 20-odstotna, kar pomeni, da bi za dnevne potrebe zadostovalo 10 mg v tej obliki zaužitega železa.

Če želite imeti celovito predstavo o stanju železa v telesu, je poleg stanja v krvi treba preveriti tudi stanje zalog. Za ta namen se preveri stanje serumskega železa (FeIII), ki je vezano na transferin, stanje feritina, totalno kapaciteto za vezavo feritina (TIBC) in latentno kapaciteto za vezavo železa (UIBC). Takšne preiskave niso drage in jih lahko opravite tudi v privatnih laboratorijih.