Skupaj razkrivamo

10.5.2009

Vpliv težkih kovin - svinca in kadmija na zdravje ljudi skozi problematiko onesnaženosti zgornje Mežiške doline

Tekst: Andreja Hartner

Prebivalstvo Zgornje Mežiške doline je bilo zaradi pridobivanja svinčene rude v Rudniku Mežica izpostavljeno onesnaževanju okolja in direktnemu vplivu škodljivih težkih kovin na človeški organizem že od 17. stoletja naprej. Za uradni začetek rudarjenja na tem območju velja leto 1665, ko je Hans Sigmund Ottenfels dobil dovoljenje za odprtje rudnika v bližini Črne. Tekom let obratovanja rudnika je prišlo do številnih primerov zastrupitve s svincem. Postopni tehnološki razvoj z uvedbo filtrirnih sistemov je počasi le pripeljal do zmanjševanja emisije svinca v okolje. Leta 1994 pa je končno prišlo do ukinitve proizvodnje svinca v tej zastrupljeni, od vseh pozabljeni dolini. Tako se je v zadnjih letih nevarnost za pojav akutnih zastrupitev s svincem bistveno zmanjšala. Ostaja pa pereč problem dolgotrajne izpostavljenosti koncentracijam toksičnih kovin, ki so prisotne v okolju; predvsem vodi, zemlji in prahu.

V zadnjih letih je bilo opravljenih kar nekaj študij onesnaženosti okolja v zgornji Mežiški dolini, ki so pokazale visoke koncentracije svinca, kadmija in cinka v zemlji in prahu, ki presegajo kritične mejne vrednosti. S temi raziskavami je mogoče opredeliti stopnjo onesnaženosti posameznih sestavin okolja, s pomočjo biološkega monitoringa pa tudi ugotoviti v kolikšni meri so posamezne skupine prebivalstva obremenjene s temi kovinami, kar omogoča izdelavo ocene tveganja za pojav določenih bolezenskih sprememb pri njih. Manj možnosti pa je, da bi lahko dobili zanesljiv odgovor na vprašanje, koliko je povečan vnos toksičnih kovin vplival na slabše zdravstveno stanje prebivalstva, ki je več desetletij živelo na tem področju. Statistični podatki o obolevnosti in umrljivosti niso dovolj natančni, da bi lahko spremljali specifične posledice na zdravju. Poleg tega so tudi podatki o pretekli izpostavljenosti redki in manj zanesljivi.

V to skupino spada tudi moja generacija. Dejstva, ki jih lahko tu nanizam so podatki, da so že trije moji sošolci umrli za posledicami raka, sama pri svojih 44 letih nimam več lastnih zob, vsako leto imam kronične granolome, bolečine v sklepih, mišicah in kosteh se stopnjujejo, enako kronična utrujenost, problemi s koncentracijo. Ne trdim, da je vse posledica težkih kovin v telesu, ker se zavedam, da sami z vnosom strupov v telo in nepravilnim načinom življenja največ prispevamo k neravnovesju in padcu imunske odpornosti telesa. Vendar pa težke kovine v telesu vsekakor pripomorejo k slabenju imunskega sistema. Naša država bi morala skupaj z zavodom za zdravstveno zavarovanje poskrbeti za brezplačne specialne preglede ljudi, ki smo bili in smo dolga leta izpostavljeni vplivom težkih kovin. Vendar se v tej smeri ne premakne nič. Azbestoza, zastrupitve s svincem, kadmijem, živim srebrom, aluminijem…so v naši družbi tabu tema. Tega ni, ne obstaja. Se pravi, da tudi mi ne obstajamo. Smo nepomembno in nepotrebno breme naše družbe, podobno kot izbrisani in revni. Zatiskanje oči pred resnico. Kar ne vidiš, tega pač ni.

Na srečo se vedno več ljudi zaveda, da lahko sami največ naredimo za naše zdravje. Da je narava veliko boljši zdravnik kot kemija. Sama iz lastnih izkušenj vem, da mi gibanje v naravi in naravna prehrana - presno sadje in zelenjava najbolj pomagata ohraniti zdravje in spravljati strupe iz telesa. Tudi težke kovine. Ko sem dalj časa na takšni hrani, prenehajo bolečine v sklepih in mišicah, bolečine ob menstruaciji, prehladi, težka sapa, koža postane gladka, brazgotine in bradavice začno izginjati, splošno počutje je boljše, vztrajnostne energije je več, fizični in psihični napori se lažje premagujejo, vzpostavi se notranjo ravnovesje in umirjenost. Takoj, ko v očiščeno telo po takšni kuri vnesem kakšen strup, mrtvo hrano z dodanimi aditivi, moje telo v hipu odreagira z zatekanjem prstov na rokah. Pred kratkim sem imela krvavitve iz črevesja. Šla sem kar skozi nekaj zdravniški preiskav, pa niso odkrili nič konkretnega. Potem sem se odločila za 12-dnevni post in stanje se je popravilo. Zaradi precej stresne službe sem zelo težko tako samoorganizirana in s takšno stopnjo samokontrole, da bi vzdržala 100% na presni hrani in rednih praksah posta. A vidim, da drugače ne bo šlo. Moje telo me vedno bolj pogosto opozarja na to.

Poglejmo si malce vpliv težkih kovin na organizem, ki so plod raziskav na živalih in podatkov o delavcih izpostavljenih težkim kovinam na delovnem mestu.

Učinki svinca na zdravje
Učinki svinca so lahko akutni ali kronični nevrotoksični učinki. Od akutnih je najbolj značilna encefalopatija (poškodba možgan), ki se lahko pojavi pri koncentraciji svinca nad 800 mg/l krvi. Skupina z največjim tveganjem so otroci do 7 let starosti. Posledice okvare funkcije možganske skorje se lahko kažejo kot  lažje duševne zaostalosti, hiperaktivnost, motnje vedenja in druge razvojne motnje.

Klinični znaki kronične zastrupitve s svincem se lahko odražajo kot: utrujenost, slabokrvnost, motnje vedenja, motnje razpoloženja, motnje psihomotoričnih funkcij, prezgodnji porodi, okvare ledvic, okvare kostnega sistema.

Svinec v telesu že v najnižjih koncentracijah lahko škodi zdravju. Nivo svinca v krvi po določilih CDC iz 1991 pri katerem je potrebno ukrepanje je 100 µg/l krvi.

Svinec ima negativne toksične učinke na zdravje predvsem na krvotvorni sistem, centralni in periferni živčni sistem, prebavni sistem, ledvice, okostje, rodila, povzroča okvare plodu. V primeru dolgotrajne izpostavljenosti so možni toksični učinki na gibalni sistem, žleze z notranjim izločanjem, presnovo, imunološki in reproduktivni sistem.

Na podlagi poskusov na živalih, kjer so dokazali povečano pojavnost ledvičnih tumorjev, IARC1 uvršča svinec v skupino 2B kancerogenih snovi, kot morda kancerogenega za človeka, anorganske spojine svinca pa v skupino 2A, kot verjetno kancerogene za človeka.

Učinki kadmija na zdravje

Dolgotrajna izpostavljenost nizkim odmerkom kadmija vodi do kopičenje le-tega v ledvicah in posledične možne okvare ledvic, prav tako pa lahko povzroča prizadetost pljuč in krhkost kosti. S poskusi na živalih so ob izpostavljenosti kadmiju ugotavljali povišan krvni tlak, pomanjkanje železa v krvi, bolezni jeter in okvare možganov. IARC1 uvršča kadmij in njegove spojine v skupino 1 kancerogenih snovi, kot kancerogenega za človeka, na podlagi rezultatov poskusov na živalih in na podlagi podatkov o delavcih izpostavljenih kadmiju, pri katerih so opazovali povečan pojav karcinoma pljuč.

Obstaja pa tudi akutna zastrupitev s kadmijem. Kadmij pri oralnem vnosu v organizem lahko povzroči draženje želodca s posledičnim bruhanjem in drisko. Na Japonskem so v reki Jinzu zaradi izpusta iz rudnika ribe imele zelo visoko koncentracijo kadmija. Ljudje, ki so se z njimi prehranjevali, so se posledično tudi zastrupili. V njihovem telesu je bilo toliko kadmija, da se je nalagal v kosti in njihove simptome so poimenovali bolezen "itai-itai", kar v japonščini pomeni "boli boli".

Sami lahko torej največ naredimo tako za preventivo kot za očiščenje telesa težkih kovin. Država pa lahko poskrbi za pravo regulativo in zakone na področju onesnaževanja okolja, kaznuje ekološke onesnaževalce in jim prepove obremenjevanje okolja in ljudi z zdravju in naravi škodljivimi snovmi. Prav tako lahko poskrbi za ljudi, ki imajo že načeto zdravje zaradi težkih kovin z brezplačnimi ustreznimi specialnimi zdravniškimi pregledi, ustreznim svetovanjem in ustreznimi odškodninami ljudem, ki so utrpeli trajne kronične bolezni zaradi izpostavljenosti težkim kovinam in drugim strupom.

Viri:
http://www.sanacija-svinec.si/index.php/rudarstvovmeziskidolini.xhtml

http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/tla/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/

http://www2.arnes.si/~slotox/laboratoriji/zzv-ce.doc

http://www.zi.gov.si/