Skupaj razkrivamo

23.5.2009

Po krivem obdolženi

Kogar piči kača, se boji tudi martinčka! Očitno smo toliko prestrašeni z vestmi o škodljivih težkih kovinah, da bežimo tudi pred koristnimi ali vsaj neškodljivimi.
Med takšnimi, ki so po krivem obdolžene, se pogosto znajdejo cink, srebro, titan in mnoge druge.  

Strah pred srebrom

Srebro ima v slovenskem jeziku to slabo smolo, da se sliši podobno kot živo srebro, s katerim imamo veliko težav. Dejansko pa gre za popolnoma različni kovini, ki tudi v telesu delujeta različno. Zelo pogosto dobivamo vprašanja o vodnih filtrih, v katerih se uporablja tudi srebro. Aktivno oglje prevlečejo s tanko plastjo srebra, ki učinkovito onemogoča bakterije v vodi in s tem tudi vzdržuje bakterijsko neoporečnost samega filtra. Če vas skrbi, koliko srebra na ta način zaužijete, objavljamo uradne podatke, ki smo jih pridobili od proizvajalca Brita. (Za količine srebra, ki jih po filtriranju pustijo drugi filtri, boste morali povprašati ponudnike.)

Primerjava vsebnosti srebra:
    * voda, filtrirana s sistemom Brita: max 0,05 mg na liter vode
    * meso: 0,024 mg/kg
    * ribe: 11mg/kg
    * gobe: 210 mg/kg

Od celotne količine srebra, ki ga zaužijemo z vodo in pijačo, organizem obdrži le 10 %. Ostalo izloči po naravnih poteh. Od obdržanih 10 % bo 95-99 % izločila ščitnica v naslednjih nekaj dneh, tako da v organizmu ostane maksimalno 0,5 % prvotno zaužite količine.  

O vplivih srebra na zdravje je veliko napisanega in na seznamu pripravkov, ki jih uporablja vse več ljudi, je tudi koloidno srebro. Deluje proti širokemu spektru bakterij, vendar bi vas radi opozorili, da niso vsi pripravki, ki jih lahko naročite po internetu ali pri zasebnih ponudnikih, enako kakovostni. Tudi pri uporabi je potrebno natančno upoštevati postopke, dieto, zagotoviti ustrezno hidracijo telesa … sicer lahko storite več škode kot koristi. Neizkušenim zato toplo priporočamo, da se pred uporabo posvetujejo z zdravilci, ki imajo na tem področju več izkušenj, in uporabijo le preverjeno kakovostne pripravke.  

Strah pred titanom

Titan smo sprva spoznali kot drago kovino, ki jo uporabljajo za ure in nakit. Gre za kovino, ki ne reagira s kožo in zaradi tega tudi ne povzroča alergijskih reakcij.

Pred približno petimi leti smo začeli v Sloveniji uporabljati tudi naravna sredstva za sončenje, ki namesto kemično (v koži) delujejo mehansko (na koži). Titanove in cinkove spojine delujejo kot ogledala, ki sončne žarke odbijajo in tako ne izzivajo reakcij na koži. Njihova prednost je, da omogočajo odlično zaščito in jih dobro prenaša tudi zelo občutljiva koža. Obenem delujejo takoj po nanosu, kar pomeni, da se ni potrebno mazati pol ure pred odhodom na plažo. Imajo le eno lepotno hibo, zaščitni sloj na koži ima bel lesk, kar nekatere moti.

Ali je titan nevaren za kožo?

Delovanje cinka na kožo verjetno že vsi poznate, ker celo na najbolj občutljivo kožo dajemo cinkove paste. Na enak način deluje tudi titan, ki je sicer veliko dražji. Potencialne težave s titanom so se začele, ko ga je začela uporabljati konvencionalna industrija, saj se je njegovemu belemu lesku poskusila izogniti tako, da ga je drobila v nano delce. To pa je tvegana poteza. Vsi vedo, da sta titan in cink varna NA koži. Delovanje nano delcev v drugih povezavah, ki lahko brez ovir pridejo do vsake celice vašega telesa, pa je še vedno velika uganka. Zato so v zadnjih letih vse bolj glasni tisti, ki svarijo da je v tej obliki tudi titan potencialno nevaren.

Če uporabljate certificirane izdelke (BDIH, EKOCERT …), potem vam ni treba skrbeti, saj takšni izdelki uporabljajo cinkov in titanov oksid v oblikah, ki ne morejo predreti skozi kožo.