Skupaj razkrivamo

24.5.2009

Prihaja suša! 

Tekst: Sanja Lončar

Kriza je prinesla streznitev na trgu nepremičnin. V mestih je vse več stanovanj, ki jih nihče ne želi kupiti, na podeželju pa nove hiše še vedno rastejo kot gobe po dežju. Koliko so vredne, ne bo odvisno od zunanje lepote in kričečih barv (ki so očitno zelo priljubljene). Prihajajo časi, ko bo hiša vredna toliko, kolikor varnosti bo lahko zagotovila v negotovih časih. Le tista hiša, v kateri se bodo lahko ogrevali tudi brez kurilnega olja in plina, v kateri bodo imeli vodo tudi v primeru pomanjkanja in okrog katere bo možno pridelati hrano za preživetje, bo dolgoročno imela vrednost. Vse ostalo pa bo le breme.

O prednostih ogrevanja s trajnostnimi viri smo že večkrat pisali v prejšnjih številkah. Če ste brali novo številko revije National Geographic, vam reportaža o Avstraliji lahko odstre vizijo sveta, v katerem nam bo resno začelo zmanjkovati vode. V strokovnih napovedih se tudi Sloveniji obeta 10-20 % manj padavin kot doslej. In kar je še bolj zaskrbljujoče, te bodo še manj enakomerno razporejene kot doslej. Povprečja, na katera se naši vremenoslovci tako radi sklicujejo, so v realnem življenju brez vrednosti. Če je v maju en dan temperatura - 5 ^oC, naslednji dan pa + 20 ^oC, je to v povprečju res 12,5 ^oC, v realnosti pa to pomeni, da nam je mraz uničil sadje, ki je ravnokar zacvetelo. Ali lahko zdržite brez vode mesec dni in na koncu spijete 60 litrov? Statistika bo rekla, da ste je dobili povprečno 2 litra na dan in bi moralo biti vse v redu. V resnici pa vas ne bo več. Enako velja za živali in rastline.

Povprečje bo imelo pomen le za tiste, ki bodo vodo lahko zajeli takrat, ko bo na voljo, in jo lahko uporabili takrat, ko je bo primanjkovalo.

Kljub temu, da je cena vode v Sloveniji še vedno simbolična in se mnogim zdi investicija v lastne zbiralnike nepotreben strošek, takšno stanje ne bo dolgo trajalo. Vse več je področij v Sloveniji, kjer imajo zaradi nizke ravni padavin v poletnih mesecih prepoved zalivanja in pranja avtomobilov. V takšnih trenutkih se odpirata dve slabi izbiri: boste gledali, kako vam vrtovi umirajo, ali boste ponoči naskrivaj zalivali in tako dodatno ogrožali zajetja in oskrbo vaših sovaščanov? Na srečo obstaja tudi tretja izbira – če vam je voda na razpolago v lastnih zbiralnikih.

Vse več zapletov je tudi s kakovostjo vode. Ker ima velik del slovenskih gospodinjstev lastne greznice, ki so v večini, kljub zakonodaji, prepustne, smo skozi desetletja v podtalnico spustili dovolj fekalij in kemikalij, da se nam zdaj vračajo v pitni vodi. Napisi v medijih in na oglasnih deskah, da voda ni užitna, bodo vse bolj pogosti in takrat boste lahko videli, koliko je zares vredna vaša hiša. Četudi bi vodo lahko pripeljali od drugod, večina hiš nima rezervoarjev, v katere bi jo lahko spravila. Mnogi tako čez poletje vsak dan prevažajo polne »kanistre« vode.

A z zadostno količino vode se vendar lahko oskrbite tudi drugače. Preudarni jo zbirajo sami v obliki deževnice.

Kako zahtevno je zbiranje vode?

Če vodo potrebujete le za zalivanje okrasnega vrta, potem zadostuje katerakoli oblika neprepustnih sodov.

Če želite z zbrano vodo zalivati užitne rastline, napojiti živali ali jo uporabiti kot pitno vodo, pa se morate zadeve lotiti precej bolj premišljeno.  

Pogoste napake

Na vrtovih so pogosti sodi velikosti od enega m³ dalje ali plastični sodi za 200 l in več, ki so jih ljudje prevzeli iz kakšne tovarne in so bili namenjeni takšnim in drugačnim kemikalijam. Če želite takšen sod, je zelo pomembno vedeti, kaj je bilo v njem prej. Ne pozabite, da je včasih zadosti ena kapljica kemikalije, da se onesnaži na desetine kubičnih metrov vode. Sodi, ki bodo nad zemljo, bodo odlično leglo za komarje in razne bakterije. Če jih uporabite, da segrejejo vodo pred zalivanjem vrta, to ni sporno, zagotovo pa niso primerni za daljše shranjevanje vode.

Trajno in varno shranjevanje vode zahteva, da so zbiralniki zaščiteni pred temperaturnimi spremembami, zmrzaljo in svetlobo. To najlaže dosežemo, če jih vkopljemo v zemljo, pri čemer morajo biti iz materialov, ki so za to atestirani. Pri izbiri pa sta zelo pomembna tudi pravilna konstrukcija in zakop, sicer vaše zajetje ne bo imelo prav dolge življenjske dobe.  

Kaj bo prišlo notri?

Na kakovost dežja ne morete vplivati, imate pa precejšen vpliv na materiale, s katerih boste vodo lovili. Zapomnite si, da za zalivanje vrtnin in napajanje živali ne smete uporabljati streh, ki so pokrite s tegolo in z azbestnimi kritinami (salonitke). Tudi nekateri sodobni materiali z različnimi premazi utegnejo biti sporni. Pred izbiro kritine zato zahtevajte od ponudnika atest o primernosti kritine za zbiranje deževnice.

Tudi izbira žlebov vpliva na kakovost zbrane vode. Baker in aluminij za ta namen nista primerna. Pocinkana pločevina ni sporna. Pri plastifikacijah, ki so lahko zelo različne kakovosti, pa je potrebno zahtevati ateste za uporabnost pri zbiranju vode.

Zelo pomembno je zagotoviti, da se z vodo, ki jo nabirate na strehi, ne mešajo meteorne vode, ki so že padle na tla. Zato je potrebno napeljati žlebove v zaprt sistem, ki bo odvajal le deževnico. Če ne želite imeti veliko opravka s čiščenjem sodov, je zelo dobro, da pred rezervoarjem naredite jašek, v katerem se bo voda umirila, očistila grobih delcev in šele potem odtekla v rezervoar.