Skupaj razkrivamo

14.6.2009

JE KRIZA RES POTREBNA? Tekst: Sonja Ličof

Kriza je zarezala globoko v naše gospodarstvo! Kako bo gospodarska kriza vplivala na slovensko podjetništvo? Denar je kri v obtoku podjetij – ali podjetja krvavijo? Kriza kot priložnost!  

Zadnje čase so to teme, o katerih poslušamo in beremo na vsakem koraku. Toda zakaj pravzaprav kriza? Kako je prišlo do tega? Je to res potrebno? Je kriza res edini izhod iz stanja, v katerem se nahajamo?

Vsekakor ne! Takšen odgovor si izoblikujemo potem, ko preberemo knjigo Daniela Estulina »Skupina Bilderberg, gospodarji globaliziranega sveta«, ki je izšla pri založbi Ciceron.

»V postindustrijskem obdobju je potrebna ničelna rast, da bi uničili še zadnje ostanke družbene blaginje. Kjer je blaginja, je napredek. Blaginja in napredek onemogočata izvajanje represije, če pa želite družbo razdeliti na gospodarje in sužnje, je represija nujna … Z umetnim povzročanjem kriznih stanj lahko družbo potisnemo v nenehno neravnotežje. Ljudje bodo preveč utrujeni in napeti, da bi lahko odločali o lastni usodi in zato bo celotna družba zbegana, prestrašena in soočena s preštevilnimi izzivi, ki bodo povzročili vsesplošno apatijo …«

Vendar ljudje, naj nam ta odstavek ne vzame poguma! Kajti tako kot deluje negativna stran, deluje tudi pozitivna. In pozitivna stran pozna načrte negativne strani, negativna pa zaradi svoje zasenčenosti ne more prodreti v globino načrta tistega, ki se bori za zmago pozitivnega. In naj je to z današnjega zornega kota videti še tako smešno in naivno, pozitivno je tisto, ki bo na koncu slavilo zmago. In to zato, ker ne misli nase, temveč nesebično deluje za dobrobit vsega človeštva.

Kdo je Daniel Estulin? Je Kanadčan ruskega porekla in je eden redkih avtorjev, ki spremljajo in javno pišejo o prikritem delovanju elitne skupine globalnih voditeljev – skupine Bilderberg, katere cilj je novi svetovni red z eno vlado, eno valuto, eno centralno banko in eno vojsko.

»Pred štirinajstimi leti sem se podal na raziskovalno pot, ki je postala moje življenjsko delo,« piše avtor. »Počasi, korak za korakom, sem prodiral skozi plasti skrivnosti, ki obdajajo skupino Bilderberg. Brez osveščenih skesancev med samimi Bilderbergi in pomoči od zunaj mi ne bi nikoli uspelo. Njim sem dolžan globoko zahvalo za informacije, brez katerih te knjige ne bi bilo.«

KAJ JE SKUPINA BILDERBERG? KDO SO NJENI ČLANI?

»Njihovo prvo srečanje je bilo od 29. do 31. maja 1954 v hotelu Bilderberg v nizozemskem Oosterbeeku. Ob koncu srečanja so sklenili, da ustanovijo skrivno združenje.

Od leta 1954 so Bilderbergi predstavljali elito in njeno bogastvo vseh zahodnih držav – finančnike, industrialce, bankirje, politike, voditelje nadnacionalnih družb, predsednike držav in vlad, finančne ministre, zunanje ministre, najvišje predstavnike Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, predsednike svetovnih medijskih korporacij in vojaške voditelje.

Člani skupine Bilderberg med drugim vodijo centralne banke in imajo možnost vplivati na diskontne stopnje, količine denarja v obtoku, obrestne mere, cene zlata, pa tudi na to, katere države bodo imele dostop do posojil. Z usmerjanjem denarja po poslovnih verigah pa mimogrede tudi zase ustvarjajo milijardne dobičke. Njihovo gibalo sta ideologija kapitala in sla po oblasti.

Skupini Bilderberg je pripadal vsak ameriški predsednik po Eisenhowerju, prav tako tudi Tony Blair in večina pomembnejših članov britanskih vlad. Celo nekdanji ugledni kanadski premier Pierre Trudeau je bil član. Med izbranci so bili David Rockefeller, nekdanji predsednik ameriških zveznih rezerv Alan Greenspan, Hillary in Bill Clinton, John Kerry, Melinda in Bill Gates, Henry Kissinger in Richard Perle.

'Nobenih političnih odločitev ne sprejemajo, samo pogovarjajo se, in nekateri od teh pogovorov so zelo plehki in prazni,' je izjavil urednik londonskega Observerja Will Hutton, ki se je srečanja Bilderbergov udeležil leta 1997. 'Toda ob tem nastaja soglasje, ki je potem izhodišče za politično odločanje po vsem svetu.

V resnici se usklajena gospodarsko politična stališča Bilderbergov takoj po koncu njihovega zasedanja začnejo kakor po naključju širiti po vseh najvplivnejših medijih, hkrati pa jih kot skupno politiko začnejo sprejemati tudi ustanove, ki zastopajo na videz različne interese v mednarodnih odnosih.

Največjo grožnjo Bilderbergom predstavlja možnost organiziranega odpora. Člani skupine si nikakor ne želijo, da bi navadni prebivalci planeta vedeli, kakšno prihodnost jim načrtujejo: enotno Svetovno vlado (ali bolje rečeno, eno globalno korporacijo), z enim in enotnim svetovnim trgom, ki bi ga varovala Svetovna armada in katerega finance bi urejala Svetovna banka z enotno, globalno valuto.

Tule je še nekaj primerov vmešavanja skupine Bilderberg v zadeve suverenih držav:

- Bilderbergi so sklenili, da morajo ZDA vzpostaviti diplomatske odnose s Kitajsko, še preden je to sklenila in objavila Nixonova vlada.

- Na srečanju v Saltsjöbadnu na Švedskem leta 1973 so Bilderbergi sklenili, da naj se cena za sod nafte poveča na 12 dolarjev. To je predstavljalo 350% podražitev in povzročilo gospodarsko krizo v Združenih državah in v zahodni Evropi, naftne družbe pa so žele bogate dobičke. Domnevno pomanjkanje nafte je bilo del inscenirane arabsko izraelske vojne, vse skupaj pa kulisa za kartelni dogovor o novih cenah nafte, ki je bil sklenjen še pred izbruhom vojne.

- V krogu Bilderbergov je bila sprejeta odločitev, da je potrebno s položaja predsednice britanske vlade odstraniti Margaret Thatcherjevo, ker je nasprotovala prenosu britanske suverenosti na Evropsko skupnost, ki je nastajala po načrtu Bilderbergov. In potem je lahko ves svet opazoval, kako jo je v korist bilderberškega pudlja Johna Majorja odslovila njena lastna stranka.

- Leta 1985, veliko prej, preden je odločitev sprejela ameriška vlada, so Bilderbergi podprli ameriško strateško obrambno pobudo (Vojno zvezd).

- Ko so se Bilderbergi prvič sestali v Torontu leta 1996, so se pogovarjali o prodaji več milijard vredne kanadske družbe Ontario Hydro, ki je bila takrat v državni lasti. Kmalu zatem je družba razpadla na pet samostojnih podjetij in bila privatizirana.

- Poročila, ki so pricurljala s srečanja leta 2002, so govorila, da je vojna v Iraku prestavljena na marec 2003, čeprav so vsi vodilni svetovni mediji napovedovali, da naj bi se napad začel v začetku jeseni 2002. Vojna se je zares začela 20. marca 2003.

- Leta 1999 so britanski konzervativni poslanec Kenneth Clarke, predsednik ameriškega Urada za ekonomske raziskave Martin S. Feldstein, namestnik direktorja Mednarodnega denarnega sklada Stanley Fisher, član upravnega odbora Evropske centralne banke ter guverner francoske centralne banke, začeli razpravo o enotni svetovni valuti, ki naj bi sledila uspešni uveljavitvi evropske valute. Bilderbergi razpravljajo tudi o ustanovitvi azijskega območja svobodne trgovine pod japonskim vodstvom ter z enotno valuto in politično unijo po zgledu Evropske unije. Podobno unijo načrtujejo na ameriški celini.

NOVINARSKE VLAČUGE

'Ni naša naloga dajati ljudem, kar oni hočejo; mi odločamo, kaj naj dobijo.'

Nekdanji predsednik CBS News, Richard Salant

Ena od najbolje varovanih skrivnosti je stopnja nadzora nad globalnim pretokom informacij, za katerega skrbi peščica medijskih konglomeratov, ki vsi po vrsti sodelujejo v delu skupine Bilderberg. Oni odločajo, kaj bomo videli na televiziji, poslušali po radiu in brali v časopisih, revijah, knjigah in na internetu.

Bilderberg je od samega nastanka gostil predstavnike vseh večjih ameriških in evropskih časopisov in tiskovnih agencij. Ljudje iz medijev so povabljeni pod pogojem, da ne bodo o ničemer poročali.

Rockefellerji so si z denarjem kupili nadzor nad mediji. Z mediji si je družina kupila nadzor nad javnim mnenjem. Z nadzorom nad javnim mnenjem so si kupili nadzor nad politiko. Z nadzorom nad politiko pa so si kupili nadzor tudi nad državo.

Mediji odločajo o tem, kaj so za državo glavne teme. Revščina je lahko v ospredju, lahko pa tudi ne. Isto velja za prenaseljenost planeta, onesnaževanje okolja, svetovni mir, razoroževanje ali katerokoli drugo temo,' je napisal eden od najboljših ameriških raziskovalnih novinarjev, zdaj že pokojni Gary Allen, v knjigi The Rockefeller file.

'Mediji lahko iz človeka v hipu naredijo ljudskega junaka, ali pa o njem ustvarijo podobo bebca, burkeža, fanatika ali nevarnega paranoika.'

Današnja parlamentarna demokracija deluje na temelju 'voljenih' predsednikov držav, parlamentov, ki jih lahko sesujete tisti hip, ko se odločite, da boste v državi sprožili politično krizo, in vlad kot tretje veje oblasti, ki naj bi imela v rokah finančni sistem države, oziroma domnevno neodvisni centralno-bančni sistem.

Ideje in politike, ki se oblikujejo na letnih sestankih Bilderbergov, so podlaga za ustvarjanje novic v največjih svetovnih medijih. Njihova naloga je predstaviti prevladujoča stališča Bilderbergov tako privlačno, da postanejo sestavni del javnega mnenja in predstavljajo pritisk na svetovne voditelje, da se podredijo potrebam gospodarjev univerzuma. Svetovni 'svobodni tisk' je Bilderbergom povsem na voljo za razširjanje njihove propagande.

'Hvaležni smo Washington Postu, New York Timesu, reviji Time in drugim odličnim publikacijam,' je izjavil David Rockefeller, 'katerih direktorji so se udeleževali naših srečanj in skoraj štirideset let držali obljubo, da bodo molčali.' Nato je nadaljeval: 'Nikoli ne bi mogli uresničiti naših globalnih načrtov, če bi bili v vseh teh letih pod žarometi javnosti. Toda zdaj je svet razvitejši in bolj pripravljen za nastop svetovne vlade. Nadnacionalna suverenost intelektualne elite in svetovnih bankirjev je vsekakor boljša od samoodločanja nacionalnih držav, ki smo mu bili priča v preteklih stoletjih.'«

Ta zadnji odstavek zaključuje tudi zadnji del filma z naslovom Zeitgeist oz. Duh časa, ki si ga imamo možnost ogledati na internetu. Kdo je posnel ta film, lahko samo ugibamo. Ali nekdo, ki nas želi opozoriti na to, kaj nam pripravlja peščica posameznikov, ali pa tisti, ki to pripravljajo, sejejo meglo in spet povedo samo tisto, kar oni hočejo.  

V prvem delu filma se trudijo dokazati, da Jezus ni nikoli živel med nami. Dober začetek za tistega, ki želi v ljudeh ubiti še poslednjo vero in jih pahniti v popoln brezup in vdanost v prihajajočo usodo. Na tak način že od vsega začetka deluje nasprotnik Boga, zelo počasi, a zelo vztrajno. Najprej je križal Jezusa iz Nazareta, nato je ljudi prepričal, da je Jezus ustanovil cerkev. Nato je cerkev na koncilu v Carigradu leta 553 odstranila nauk o reinkarnaciji in tako ljudje sčasoma niso več razumeli Jezusovega stavka: «Kar seješ, boš žel!«. Niso se več ozirali na to, kaj sejejo in niso več razumeli, zakaj žanjejo trpljenje in stisko. Nasprotnik je nato skozi stoletja ljudem vsiljeval napačno sliko o Bogu in Kristusu, tako da je danes za mnoge ljudi cerkev enako Bog in enako Kristus, torej nekdo, ki mu ni mogoče verjeti in zaupati. In zdaj, ko je že velika množica ljudi ateistično usmerjena, lahko nasprotnik naredi naslednji korak in ljudi prepriča, da Jezusa sploh ni bilo, ampak je samo plod bogate človeške domišljije, ki se je človek oklepa zato, da bi laže preživel turbulentni čas, v katerem živi.

NIKOLI SE NE VDAJMO V USODO!

Toda na nekaj je Božji nasprotnik pozabil: Bog se ne spreminja. Ni Ga mogoče prilagajati duhu časa kot to že tisočletja počne Njegov nasprotnik. Vedno je isti – svetloba, moč in življenje celotnega univerzuma, pravičnost in premočrtnost, neusahljiva ljubezen in usmiljenje, ki vsem ljudem daje popolno svobodo.

Ljudje, poglejmo v nebo, poglejmo mirno morsko gladino, prisluhnimo mogočnemu orkestru narave, v tišini se poglobimo vase in mogoče bomo zaslutili, da smo več kot samo materialno telo. Morda bomo v sebi začutili neumrljivo dušo, ki hrepeni po pravičnosti, popolni svobodi, nesebičnosti in iskrenosti.

In takrat bomo lahko dojeli, da vendarle mora biti še nekaj več od gole materije in nemočne vdanosti v usodo, nekdo, ki ga lahko imenujemo, kakor sami hočemo: Narava, Vesolje, Popolna inteligenca, Stvaritelj vse neskončnosti, …