Skupaj razkrivamo

2.9.2009

Ekokmetijstvo zanima vse, razen politike?
Avtor: Anamarija Slabe, ITR
 
Na Inštitutu za trajnostni razvoj že leto dni izvajamo projekt "Skok naprej", s katerim želimo pospešiti izvajanje Akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo (ANEK), saj kakšnih resnih rezultatov v smislu povečanja obsega ekopridelave doslej žal ni bilo. Nasprotno: podatki o preusmerjanju kmetij v ekološko kmetijstvo že nekaj let kažejo zelo temno sliko, še zlasti za leto 2008, ko se je pridelava ekozelenjave celo zmanjšala.

Projekt ima štiri glavna področja. Prvo je prenos znanja v ekokmetijstvu, kjer smo v Sloveniji izredno šibki. Zato smo oblikovali medinštitucionalno skupino, ki se je doslej sestala dvakrat. V skupini sodelujejo predstavniki Kmetijske svetovalne službe pri KGZS, Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, Amaranta (biodinamično semenarstvo), Fakultete za kmetijstvo v Mariboru, dveh organizacij za nadzor ekokmetijstva, ITR, pa tudi predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Skupina je pregledala stanje in potrebe na področju svetovanja, usposabljanja in izobraževanja kmetov in kmetijskih svetovalcev v ekološkem kmetijstvu ter oblikovala priporočila za nujne spremembe. Priporočila bomo predstavili 3. septembra na posvetu v okviru sejma AGRA v Gornji Radgoni. Prepričani smo, da morata KGZS in MKGP poskrbeti za odločne spremembe, saj sedanje stanje kmete odvrača od ekokmetijstva.

Drugo področje projekta so ekoživila v javnih naročilih. Izvedli smo anketo med osnovnimi šolami in vrtci ter ugotovili, da mnogi načrtujejo postopno uvajanje ekoživil. Aprila letos smo na Ministrstvu za šolstvo in šport pripravili odmeven posvet za predstavnike OŠ in vrtcev (130 udeležencev). Predstavitve si lahko ogledate na: http://www.itr.si/projekti/akcijski_nacrt/skok_naprej/posvet/gradivo. Med njimi najdete tudi naša praktična priporočila za javno naročanje ekoživil. Poleg tega smo sodelovali pri pripravi Akcijskega načrta za zelena javna naročila (Služba vlade RS za razvoj in evropske zadeve), tako da so ekoživila ustrezno vključena tudi tu.

Tretje področje je promocija ANEK. Ta je večini pristojnih "neznan", oziroma ga pri svojem delu ne upoštevajo. Večje razumevanje pomena ekokmetijstva in ANEK bomo skušali doseči s prevodom in distribucijo publikacije "TP Organics", ki bo natisnjena konec avgusta. V njej so odlično predstavljeni stanje, pomanjkljivosti in potenciali ekokmetijstva v Evropi.

Projekt izvajamo s finančno podporo Islandije, Lihtenštajna, Norveške in Norveškega finančnega mehanizma.

In še nekaj, kar zveni kot ANEKdota:

MKGP letos pripravlja strategijo trajnostnega kmetijstva; v prvem osnutku le-te ANEK sploh ni bil omenjen. Na naše vprašanje, če gre za spodrsljaj, smo dobili odgovor: NE, marveč namenoma, ker ANEK ni realističen. … Torej, namesto da bi ga s prerazporeditvijo prioritet znotraj kmetijskega sektorja (in s tem financ) naredili realističnega, bi nebodigatreba raje kar črtali??

Po letu dni projekta lahko sklenemo: če v Sloveniji ne bo politične volje za podporo razvoju ekološkega kmetijstva – in te sedaj očitno ni, bo šlo s "trajnostnim kmetijstvom" s slabega na slabše, kar pa pomeni, da bo vse slabše tudi za slovenske potrošnike in kmete.

KAJ JE ANEK?
ANEK je kratica za akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015, ki ga je sprejela vlada novembra 2005.

ANEK opisuje in analizira stanje ekološkega kmetijstva, postavlja cilje in opiše ukrepe za njihovo doseganje,ter določa nosilce ukrepov, roke izvedbe in vire. Med glavnimi cilji so npr.:
- do leta 2015 povečati delež ekoloških kmetij v Sloveniji na 15 %, delež EKO kmetijskih zemljišč pa na 20 %;
- do leta 2015 doseči na slovenskem trgu 10-odstotni delež ekoživil slovenskega porekla od celotne prodane količine hrane;
- doseči, da bo ekološko kmetijstvo sprejeto kot prioriteta kmetovanja, ki pospešuje trajnostni razvoj kmetijstva in soustvarja pogoje za učinkovit trajnostni razvoj države;
- povečati učinkovitost svetovalne službe pri spodbujanju in razvoju ekološkega kmetijstva.

Dokument je objavljen na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Po štirih letih (ne)dela na realizaciji zastavljenih ciljev na MKGP ugotavljajo, da cilji ANEK-a niso realni in so v skušnjavi, da bi ga »pozabili«.