Skupaj razkrivamo

2.9.2009

KOLIKO LAHKO ZAUPAMO »EKO« OZNAKAM?

Vsak med nami si zastavlja to vprašanje, ko se odločamo, ali je vredno odšteti več denarja za živila, ki so certificirana kot ekološko pridelana. Tudi nas je zanimalo, ali je možno priti do konkretnih podatkov o tem.

Monitoring pesticidov, ki ga izvajajo evropske države, v poročilih ne loči med vzorci, ki so iz eko, integrirane ali konvencionalne pridelave. Zato nam splošne ocene, da se v približno 50 % vzorcev sadja in zelenjave nahajajo ostanki pesticidov, v 3-6 % vzorcev pa prisotnost pesticidov presega zgornje dovoljene meje, niso v veliko pomoč pri oceni tipa pridelave.

Če bi sledljivost omogočila tudi ločevanje po načinu pridelave, bi nam kot potrošnikom bilo to v veliko pomoč pri oceni, koliko lahko zaupamo oznakam ekološke in koliko integrirane pridelave, za katero nam posebej v Sloveniji želijo dopovedati da je »skoraj eko«.

Edini vir tovrstnih informacij smo zasledili v nemškem Öko testu. Ker pa v posameznih testiranjih nismo našli odgovora na zastavljeno vprašanje, smo pazljivo pregledali in sestavili podatke vseh testiranj živil v preteklih 18 mesecih.

V tem času je Öko test testiral 115 vzorcev ekološkega sadja in zelenjave in niti v enem vzorcu niso zaznali presežene dovoljene vrednosti pesticidov. V nekaj odstotkih izdelkov so našli le sledi pesticidov v zelo majhnih odmerkih. V enakem obdobju so testirali 465 vzorcev konvencionalnega sadja in zelenjave in odkrili presežek dovoljene količine pesticidov v več kot 10 % primerov.

Zanimivi so tudi podatki o razlikah v prisotnosti pesticidov glede na trgovsko verigo, v kateri kupujemo sadje in zelenjavo. Kljub temu, da niso vse testirane verige prisotne v Sloveniji, objavljamo podatke v celoti, ker vemo, da mnogi nakupujete tudi v sosednjih državah.

Najboljše »nabavnike« (ali največ sreče) so imeli v verigi Edeka. Tako ekološki izdelki kot tudi 52 testiranih vzorcev konvencionalno pridelanega sadja in zelenjave niso vsebovali preseženih vrednosti pesticidov.

Relativno dobro so bile ocenjene tudi verige Real (4,3 % sadja in zelenjave s preseženimi vrednostmi pesticidov) in Aldi Süd (6,7 %).

Če kupujete v verigah Aldi Nord (pri nas nastopajo pod imenom Hofer), je dobro vedeti, da so bili vsi ekološki izdelki čisti, konvencionalno sadje in zelenjava pa sta v 8,3 % primerov vsebovala presežek pesticidov. Podobno je bilo tudi  verigah Peny (8,9 %), Netto marken Discount (9,1 %), Rewe (9,2 %) in Tangelman (11,1 %). Po domače povedano, ob nakupih v teh verigah lahko pričakujete, da bo vsak deseti sadež obremenjen s pesticidi.

Najslabše so se na testiranju odrezali vzorci sadja in zelenjave iz verig Plus (18,2 %) in Norma (17,2 %), Lidl pa je bil le za odtenek boljši (15,96 %).

Pri mamljivih cenah na letakih, s katerimi vam polnijo nabiralnike, torej ni slabo upoštevati tudi količine pesticidov ki so »vračunani v ceno«.

Omenjeni podatki vsakemu, ki zna brati med vrsticami, povedo še nekaj zaskrbljujočega. Očitno se podatki s »terena« (trgovin, v katerih nakupujemo) razlikujejo od podatkov uradnih ustanov, ki opravljajo monitoring pesticidov v Evropi.

Povprečje vzorcev, ki vsebujejo več  dovoljenih pesticidov, kot znaša zgornja dovoljena meja, je v omenjenih verigah dvakrat višje od evropskega povprečja. Zakaj prihaja do takšnih razlik?

Kot smo že zapisali, iz uradnih poročil o monitoringu ni razvidno, kako je sestavljen vzorec, oz. na osnovi česa se organizacije, ki izvajajo meritve, odločajo, kje in kdaj bodo vzorčile.

Ker smo po naravi radovedni, smo se lotili branja poročil med vrsticami. Tako smo na primer ugotovili, da med vsemi solatami, ki smo jih vzorčili v Sloveniji, niti ena ni bila vzeta iz rastlinjakov. V praksi pa je večji del tistega, kar pojemo, pridelano prav tam.  Iz tega lahko sklepamo tudi to, da so vzorčili solato v času njene rastne sezone. Vemo pa, da je pridelava izven glavne sezone bolj obremenjena s pesticidi, ker pogoji za gojenje niso idealni.

Tudi podatki o vzorčenju sadja so zanimivi. Nimamo natančnih podatkov, kako so naši sadovnjaki in jagodnjaki geografsko razporejeni, vendar lahko sklepamo, da največ češenj in breskev prihaja iz Goriških brd, jagode pa, kolikor nam je znano, v največjem obsegu pridelujejo v okolici Brežic in Krškega. Če je naša predpostavka točna, potem struktura vzorcev, ki so jih jemali za potrebe monitoringa, po domače povedano – škripa. Prav zabavalo nas je po zemljevidu iskati manj znane vasi po širni Sloveniji, kjer so vzorčili sadje za testiranje …

Tudi iz uradnih krogov pogosto dobivamo informacije, da obstajajo nepisana pravila, kako vzorčiti sadje in zelenjavo, da rezultati »ne bi prestrašili javnosti«. Naši viri ne želijo biti imenovani, zato vzemite našteto kot nepreverjeno, vendar zelo možno informacijo (zelo bomo veseli, če se bodo odgovorni morda odzvali in nam zaupali natančno strukturo vzorca ter omogočili vpogled v ocene vzorcev glede na način pridelave):
    * Vzorci se jemljejo z rastišč, za katera je pričakovati, da so manj obremenjena s pesticidi.
    * Vzorci se jemljejo v polni rastni sezoni (ko sadje in zelenjava dozoreva na naraven način) in ne v toplih gredah.
    * Sadje in zelenjavo, ki lahko leži v hladilnicah (npr. krompir), pustijo za nekaj mesecev, da mine karenčna doba večine pesticidov, in jih šele potem vzamejo v analizo.
    * Vzorci se ne jemljejo po toči, nevihtah in v času drugih vremenskih pogojev, ki bi terjali povečano uporabo pesticidov (npr. fungicidov).

V luči vsega napisanega verjamemo, da rezultati Öko testa bolje odražajo realnost, s katero se soočamo, ko se odpravimo po nakupih. Dobra novica pa je zagotovo ta, da so ekološki izdelki dokazali, da so vredni našega zaupanja.

Drugi testi hrane
MULTIVITAMINSKI SOKOVI
Testirali so 4 bio sokove, v katerih pesticidov niso zaznali (0 %), in 20 konvencionalnih sokov, pri katerih so pesticide zaznali v 10 %.

Vir: ÖKO-TEST, februar 09, str: 19, 20

OLIVNA OLJA
Testirali so 6 bio olivnih olj, od katerih so v dveh (oziroma v 33 %) zaznali pesticid v sledeh.

Obenem so testirali tudi 19 konvencionalnih olivnih olj, od katerih so sledove pesticidov našli v 18 vzorcih oziroma v 95 %. Sledi enega pesticida so bile zaznane v 7 vzorcih (39 %), dveh v štirih vzorcih (22 %), treh v dveh vzorcih (11 %), štirih v štirih vzorcih (22 %), v enem vzorcu (6 %) pa so bile sledi kar 7 pesticidov.

Vir: ÖKO-TEST, maj 09, str: 20-23