Skupaj razkrivamo

5.9.2009

KMET-EXPRESS – Po ekološko hrano direktno h kmetu
Tekst: Manica Pogačnik

Potrošniki ekološke hrane smo bili pred leti prisiljeni uporabiti kar nekaj domišlije in v nakup vložiti precej časa in energije. Zdaj se stvari poenostavljajo, imamo vedno več ekotržnic in specializiranih trgovin, pa tudi v supermarketih so ekokotički bolje založeni, kot so bili pred leti.  

Se pa ob tem včasih postavi vprašanje, ali je tisto jabolko, ki so ga pripeljali iz drugega konca sveta, res še tako okolju prijazno. Res je, da ne vsebuje ostankov pesticidov, kaj pa toplogredni plini? In ali lahko popolnoma zaupamo izdelku, če ne poznamo pridelovalca? Včasih je problem tudi to, da nam nakup vsega, kar potrebujemo, vzame veliko časa.

S podobnimi vprašanji se sooča vedno več ekokupcev in marsikje v tujini so se zato razvile zanimive tržne poti, ki jim zagotavljajo kakovostno sezonsko ekološko hrano. Gre za direktno povezavo med proizvajalcem, torej ekološkim kmetom, in kupcem. To nam v prvi vrsti zagotovi res svežo zelenjavo in sadje, pa tudi jajca, mleko in mlečne izdelke ter žita in drugo hrano. Pomembno je, da jemo sezonsko in lokalno pridelano, ob tem pa se rešijo še mnogi drugi problemi. Marsikdaj so pridelki tudi cenejši, saj jih kupimo direktno od pridelovalca, poleg tega pa s svojim nakupom podpiramo ožji krog kmetov, ki s svojo dejavnostjo ohranjajo kulturno krajino in naravne vire.  

Načinov takšne direktne povezave je veliko. Ponekod so se kmetje združili in svojim strankam redno dostavljajo zabojčke s pridelki na dom. Drugje so se združili potrošniki, ki so imeli podobne želje in potrebe, in sami organizirali trgovine.  

Še bolj zanimivo pa je t. i. »partnersko kmetovanje«, ki ima vedno več pristašev po celem svetu. Gre za dogovor med kmetom in kupcem, ki se sklene že v začetku sezone. Oba sodelujeta pri odločanju o tem, kaj se bo pridelovalo, dogovorita se o ceni in okvirni količini tedenskega zabojčka z izdelki.

Pri nas obstaja veliko neformalnih dogovorov med kmeti in posameznimi potrošniki in lahko rečemo, da neka vrsta »partnerskega kmetovanja« že obstaja, oziroma ima temelje. Vendar ima bolje organiziran sistem več prednosti. Pridelovalec že v začetku leta ve, koliko ima kupcev in koliko mora pridelati, zato se mu ni treba spopadati s trženjem izdelkov, da si zagotovi preživetje. Ker se oblikujejo skupine potrošnikov, ki tedensko prejemajo enake sezonske zabojčke, se kmetu olajša delo in zmanjša stroške. Tako so cene kakovostne ekološke hrane lahko še bolj dostopne.   

Takšen sistem pomaga tudi povezati mesto in podeželje. Otroci spoznavajo življenje na kmetiji, sklepajo se znanstva in prijateljstva. Krepi se socialni položaj podeželja in ohranja kulturna krajina. Bistvo ekološkega kmetijstva namreč ni le kakovostna hrana, temveč veliko več – gre za kakovost življenja.  

V Zvezi Biodar si prizadevamo, da bi tudi slovenskim potrošnikom in kmetom pomagali vzpostaviti takšno vez in skrajšati verigo prodaje. Vsi, ki se želijo aktivno vključiti, ali bi radi izvedeli več o takšnih možnostih, so prisrčno vabljeni na srečanje s potrošniki, ki ga bomo v sklopu programa Bio užitek predstavili na Ekotednu v Ljubljani, in sicer v sredo 9. septembra, ob 18. uri, v Okoljskem centru na Trubarjevi 50. Lepo vabljeni!

Za vse informacije v zvezi z ekološkim kmetovanjem in skrajšano verigo prodaje se lahko med delavniki obrnete na Zvezo Biodar po telefonu na številko 01/ 230 12 01 ali na elektronski naslov: zveza.ekokmet@zveza-ekokmet.si. Pokličete pa lahko tudi na BREZPLAČNO ŠTEVILKO projekta BIOUŽITEK 080 8821 ali pišete na info@biouzitek.si.