Skupaj razkrivamo

27.11.2009

Misli oblikujejo planet

Tekst: Daja Kiari, urednica revije Aura

Ko sanjate kaj neprijetnega, ni nič  lažjega, kot da si dopoveste, da samo sanjate, in že z majhnim naporom volje zadevo popravite. Toda, da to lahko uresničite, morate najprej vedeti, da gre za sanje in se obenem tudi zavedati, da je v sanjah vse mogoče, in seveda še nekaj zelo pomembnega: sama želja ne zadostuje, potreben je trden namen.

Surfanje skozi resničnost

Težko pa si predstavljamo, da bi lahko tudi tedaj, ko smo budni, uresničili vse tako, kot v sanjah. Prav to trdi Rus Vadim Zeland v svojih treh knjigah s pomembnim naslovom Transsurfing, ki so letos izšle tudi v slovenščini. Transsurfing ponuja povsem nov način mišljenja in ravnanja, s katerim je res mogoče doseči želeno. In pri tem ne gre za to, da bi to dosegli s prizadevanjem, temveč zgolj z vrnitvijo k samemu sebi. Težko si je zamisliti, da smo doživeli letos v Sloveniji kaj bolj inovativnega od te zamisli. Večina tega verjetno niti ni opazila, in tudi tega ne, da veje veter sprememb že nekoliko bolj  z Vzhoda kakor iz Združenih držav Amerike.

Viijoličasta zapestnica spreminja svet

Will Bowen je pastor ameriške cerkve Christ Church Unity v Kansas Cityju. Ker je večina njegovih privržencev zaradi recesije zašla v finančno stisko in izgubila delovno mesto, se je odločil, da jih znova pripelje na pot blaginje. Udeležiti so se morali enaindvajsetdnevnega programa po zamisli Edwene Gaines, avtorice knjige The Four Spiritual Laws of Prosperity (Štirje duhovni zakoni blaginje). V teh enaindvajsetih dneh niso smeli spregovoriti nič negativnega, vse je moralo biti izraženo pozitivno. Če je kdo na primer zjutraj pogledal skozi okno in videl, da dežuje, si ni smel reči: »Škoda, da dežuje« ali »Spet to zoprno vreme«, temveč: »Po dežju bo spet sijalo sonce« ali »Kako lepo, da je narava spet poskrbela za dež, saj je tako potreben.« Da bi se lažje zavedali, kaj mislimo in govorimo, se je pastor Bowen domislil vijoličaste zapestnice. Tako se je začel poskus, ki se ga letos udeležuje že šest milijonov ljudi v osemdesetih državah po vsem svetu. Vsak dan je treba zavestno spremljati, katere besede izbiramo, ne smemo se pritoževati, jamrati, obrekovati ali govoriti kar koli negativnega. Vsakič, ko se zalotimo, da to počnemo, moramo vijolično zapestnico z ene roke premestiti na drugo. To počnemo vse dotlej, dokler zapestnica ne ostane na isti roki enaindvajset dni zapored. Zakaj prav enaindvajset dni? Znanstveniki so ugotovili, da se neka sprememba po natanko enaindvajsetih dneh spremeni v navado.

Ko se pritožujemo, se osredotočamo na to, kar ne maramo in ne želimo. In tisto, kamor usmerjamo pozornost, se krepi. Če se na primer neprenehoma pritožujemo nad dolgovi ali zato, ker nimamo službe in denarja, si samo povečujemo možnost, da bo še dolgo tako. Zapestnica je pripomoček, da ozavestimo svojo miselno usmerjenost. Z vsako menjavo zapestnice se bolj zavedamo, da smo se spet pritoževali, jamrali ali opravljali. Veliko nas je prepričanih, da se ne pritožujemo in ne opravljamo, vendar nimamo prave predstave o sebi. Tudi pastor Will Bowen je bil pretresen, ko je ugotovil, da je moral v začetnih dneh zapestnico zamenjati kar do tridesetkrat na dan, ker se je pritoževal nad vremenom, praskanjem v grlu, voznikom na cesti in podobno. Potreboval je tri mesece, da mu je uspelo doseči enaindvajset zaporednih dni, v katerih mu ni bilo treba zamenjati zapestnice. Namesto vijoličaste zapestnice pa seveda lahko uporabite tudi katero drugo zapestnico ali pripomoček, le da je namen dosežen.

To so zame najpomembnejše novosti, ki so se zgodile v zadnjem letu. Seveda pa so v tem času odkrili tudi vrsto novih stvari, med drugim dva nova plinasta eksoplaneta zunaj našega sončnega sistema in neznan objekt. Odkrila ju je misija COROT, program, ki ga izpeljuje Evropska vesoljska agencija; s to  misijo išče planete, podobne Zemlji, na katerih bi bilo mogoče živeti. Misija se bliža koncu, saj je njena naloga v petih mesecih preveriti 12 000 zvezd.

Razvoj je nekaj nezadržnega, prirojen je človeku, naravi, vesolju. Vse teče naprej. Lahko pademo, se za kratek čas ustavimo, vendar bomo od tam zanesljivo nadaljevali. Velike spremembe so sestavljene iz več drobnih korakov in mikrosprememb, ki jih sprva niti ne opazimo. Zdi se, da se nekaj zgodi kar tako, po naključju, brez pravega pomena.  Šele ko se oziramo po prehojeni poti, vidimo, zakaj je bilo kaj pomembno in da so vse samo kamenčki v mozaiku, ki se bo v vsej celoti in slikovitosti razkril šele na koncu poti. Le potruditi se moramo, da bo čim lepši. 

---

Ključne besede:
misli, sanje, transsurfing, vijoličasta zapestnica, navada, razvoj

 

Sorodni članki:

• Vas boli glava ali kosilo?

0,40625