Skupaj razkrivamo

15.3.2010

Kaj je biološko-dinamično kmetovanje?
Tekst: Drago Purgaj


Že po prvi svetovni vojni so nemški veleposestniki ugotavljali, da t. i. konvencionalno kmetovanje (ki je bilo takrat »na pohodu«) spremlja niz škodljivih posledic. Zato so leta 1924 pozvali dr. Rudolfa Steinerja, enega največjih umov tistega časa, utemeljitelja waldorfske pedagogike, antropozofske medicine in evritmije, da jim pomaga najti odgovore na vprašanja, povezana z upadom hranilne vrednosti pridelkov, degeneracijo tal in naraščajočim pojavom bolezenskih znakov pri rastlinah, živalih in ljudeh.

Rudolf Steiner je odgovore predstavil v sklopu osmih predavanj, imenovanih Kmetijski tečaj, ki predstavlja začetek biološko-dinamične metode kmetovanja, ki je v 86 letih uporabe dokazala, da je zdrave pridelke mogoče pridelati brez uporabe lahkotopnih umetnih gnojil, razkuženih semen, pesticidov in drugih škodljivih snovi.

Biološko-dinamična pridelava je za razliko od drugih metod pridelave oblika samozadostnega kmetijstva. To je tudi eden izmed poglavitnih razlogov, zakaj je biodinamika tako redko omenjena in tako slabo prisotna v strokovni javnosti. Enostavno, tisti, ki delajo po tej metodi, niso dobri potrošniki – ne kupujejo semen, gnojil in škropiv, zato biodinamika ni zanimiva za sponzoriranje raziskav s strani velikih agro-kemičnih koncernov.

Biodinamiki se zavedajo, da ni dovolj zgolj zamenjati sinteznih pesticidov s takšnimi, ki bi bili bolj prijazni do narave, torej namesto enega sredstva kupiti drugega. Biodinamika temelji predvsem na doslednem upoštevanju načela naravnega ravnovesja. Precejšnja pozornost se posveča odzivom rastlin in živali na dejavnike, kot so položaji oziroma konstelacije planetov, ter naravnim ritmom (ritem leta, meseca, dneva). Posamezna opravila se nato izvajajo ob ugodnih dneh za posamezen ukrep, s čimer se bistveno zmanjša potreba po zaščitnih sredstvih.

Delo po tej metodi vključuje tudi uporabo in izdelavo biodinamičnih pripravkov, ki jih izdelujemo iz zdravilnih zelišč (kamilica, rman, preslica idr.) in mineralov, s katerimi krepimo zdravje rastlin ter posredno zmanjšujemo pojav bolezni in škodljivcev. Pravočasna uporaba teh pripravkov revitalizira oslabljeno vitalnost rastline ter spodbuja rast korenin, dejavnost talnih mikroorganizmov in tvorbo humusa, kar dokazujejo mnoge znanstvene raziskave.

Različne študije so dokazale, da je biodinamični način dela z zemljo, rastlinami in živalmi enako kakovosten in donosen, vendar za pridelovalca bistveno cenejši, ker omogoča samozadostnost, ki je v današnjem svetu zelo redka in zaradi tega toliko bolj dragocena. Zato imenujemo biološko-dinamična posestva tudi individualna kmetijska gospodarstva.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je biološko-dinamična metoda služila kot izhodišče za razvoj ekološkega kmetovanja, katerega pobudnik je bil švicarski agrarni politik dr. Hans Müller, ki se je zavedal, da je preobrazba v biološko-dinamično kmetovanje dolgoročni cilj, zato je za začetek predlagal zgolj tiste segmente, ki so omogočali, da so švicarski kmetijski obrati postali neodvisni od dokupa surovin. Prav tako kot Rudolf Steiner je opozarjal, da so zdrava tla prvi pogoj za zdravje rastlin, in kmetom pripisoval odgovornost za narodovo zdravje.

V Sloveniji segajo začetki biodinamike v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je Meta Vrhunc začela s predavanji in objavljanjem člankov. Leta 1991 je bilo ustanovljeno društvo Ajda Vrzdenec, temu pa so sledila ostala društva, ki so danes povezana v Zvezo društev za biološko-dinamično gospodarjenje, medtem ko za koordinacijo med kmetijami Demeter in krovno organizacijo Demeter International skrbi Zavod za biološko-dinamično gospodarjenje Demeter.

Društva omogočajo svojim članom pridobivanje znanj s področja biološko-dinamičnega gospodarjenja, skrbijo za ohranjanje okolja in trajno rabo naravnih virov, vzpodbujajo lokalno pridelavo in lokalno oskrbo s hrano, vzpostavljajo vezi med pridelovalci in potrošniki ter tako ustvarjajo trajen in varen oskrbni sistem z visoko kakovostnimi živili.

Zakaj biodinamiki ne gnojijo z nezrelimi gnojili?

Biodinamiki odsvetujejo gnojenje z nezrelimi gnojili, ker so v njih še aktivne glivice, ki jih tako vnašamo v zemljo. Ob tem vsebujejo dušik v obliki, ki prehitro spodbuja rast rastlin. Res boste v začetku veseli, ko bo vaša zelenjava »podivjala od rasti«, vendar bodo tega še bolj veseli škodljivci. Sočne, mlade poganjke zelo radi napadejo. Rastline, ki rastejo bolj počasi, so zato tudi manj sladke in sočne, pa jim ne teknejo.

Želite zdrave plodovke?


Gojenje svojih sejancev ima veliko prednosti. Le tako boste prepričani, da so semena zasejana ob najbolj optimalnem času, ki zagotavlja najboljše prinose in najmanj težav, in da niso razvajeni z odvečnimi gnojili.

Idealni čas za paradižnik, papriko, bučke, kumarice in druge plodovke bo 9. marca. Rezervna termina pa sta tudi 19. ali 27. marec.

Ključne besede:
biološko-dinamično kmetovanje, Rudolf Steiner, bidinamika, ravnovesje, pripravki, zdrava tla, gnojenje

 

Sorodni članki:

3,027344E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: