Skupaj razkrivamo

Ekotriki in prevare integrirane pridelave

Za tiste, ki želite zares vedeti kaj je vse dovoljeno v integrirani pridelavi, ki vam jo pogosto ponujajo kot »skoraj eko« preberite dragoceni prispevek g. Antona Komata.

Industrijsko kmetijstvo, podprto z agrokemičnimi pripravki, predstavlja največje tveganje za zdravje narave in prebivalcev Slovenije. Pred petdesetimi leti je bil ustvarjen mit napredka v kmetijski proizvodnji, katerega simbola sta postala vreča kemičnih gnojil in škropilnica polna pesticidov. Porojena je bila t.i. zelena revolucija, ki je ljudem v obilju cenene hrane obljubljala odrešitev od strahov lakote. Kot vsak mit ali dogma se je sprva kazala zgolj iz svoje dobre strani. Šele kasneje je pokazala svoj drug obraz, drugo stran, kajti Janusov obraz ima vedno dve strani. Ta drugi obraz agrokemične revolucije je pridobil hudičev izraz, uničena rodnost prsti, zastrupljeni vodni viri, pomori prostoživečih živali, izginjanje biotske pestrosti, pojav BSE, ptičje gripe in silovit porast degenerativnih obolenj ljudi. Kakor vsaka revolucija, tudi agrokemična žre svoje otroke. Število vsako leto obolelih za rakom že presega 10.000, poprej je bilo novoodkritih primerov nekaj tisoč. Zaradi uničujočega vpliva hormonskih motilcev na rodnost in plodnost ljudi in porušenega hormonskega ravnovesja so ogrožene prihodnje generacije in celo biološki obstoj vrste Homo sapiens. Ugledni in kompetentni raziskovalci podpisujejo deklaracije (Praška deklaracija, julija 2005), v katerih pozivajo na takojšnje reševanje problemov, vendar vse zaman. Vse več je ljudi, ki stavijo na kvaliteto življenja in jim ekološko pridelana hrana pomeni varnost, vendar so glas vpijočega v puščavi. Čeprav se okoljski aktivisti zgražajo, na vrata EU trka gensko spremenjena hrana, ki so jo dizajnirale ameriške korporacije. Zakaj? Tudi pri nas se nekaterim silno mudi, saj so javno razpravo o izpustih GSO na slovenska polja odredili v avgustu, v čas počitnic. Čemu?

Jasno, zadaj je velik denar, silno šelestenje bankovcev, ki poskuša na vse načine preglasiti šelestenje listja dreves v naravi. Zadaj je velika moč, ki v imenu profita le nekaterih, uničuje zdravje večine državljanov. Zadaj je nemorala in uzurpacija tehnoznanosti, ki v vpregi s kapitalom ruši temelje človečnosti. Rušijo se pravni temelji okoljske pravičnosti, ki predpisuje, da nihče nima pravice v imenu profita ogrožati večine ljudi. Dogaja pa se ravno to.

Spremembe v kmetijski politiki EU Slovenijo usmerjajo v sonaravno kmetovanje, v ekokmetijstvo. Za to imamo vse naravne in historične pogoje ter praktično neomejen trg, vendar se apologeti zelene revolucije tega boje kot hudič križa. Njihov najnovejši hit je razvoj integrirane pridelave hrane. To rešitev ponujajo kot odrešilno bilko, na katero naj bi se obesilo slovensko kmetijstvo. Ampak cilj je zgolj eden, na vsak način zavreti razvoj ekološkega kmetovanja. Integrirana pridelava, pravijo, naj bi bila zelo blizu ekološki, skratka nekaj drobnarij je vmes, ki niti niso pomembne. Vendar je resnica boleče drugačna, integrirana pridelava dovoljuje številne pesticide, med katerimi so tudi aktivne snovi, ki imajo učinek najhujših strupov. Rastlinski dohtarji, ki jim dihajo v ovratnik in polnijo žepe komercialni referentje korporacij, so sklenili obdržati trg pesticidov in ga zapakirati v bolj privlačno PR-embalažo. Ekotrik teh ekoprevarantov se imenuje integrirana pridelava in poglejmo si, kakšne strupene učinke nam prinaša. Spisek dovoljenih pesticidov vsebuje tele hudičeve zvarke:

VINKLOZOLIN: (fungicid), po EU listi (Anex 15) in Colbornovi listi spada med 66 najbolj nevarnih hormonskih motilcev (HDC), verjeten kancerogen, visoka smrtnost za ribe in plankton;

PROCIMIDON: (fungicid), po Colbornovi listi močan HDC, verjeten kancerogen po listi ameriške EPA, visoka smrtnost dvoživk;

IPRODION: (fungicid), možen kancerogen (EPA USA), pričakovan HDC po Colbornovi listi (ni dovolj raziskav), visoko toksičen za rake, ribe in plankton;

MANKOZEB: (fungicid), možen kancerogen (EPA USA), pričakovan HDC po Colbornovi listi, razvojni in reproduktivni toksin, visoko toksičen za dvoživke, ribe in zooplankton;

FOKSIM: (organofosforni insekticid), akutna nevrotoksičnost za vse živali in človeka, inhibitor ACh (acetilholinesteraze), kronična izpostavljenost nizkim dozam povzroča nepovratne poškodbe višjih možganskih funkcij (spomin, učenje, motorika);

METALDEHID: (moluskicid), srednja akutna toksičnost, bioakumulacija v vodnih rastlinah, visoka smrtnost rib in planktona;

DIMETOAT: (organofosforni insekticid), visoka akutna nevrotoksičnost, inhibitor ACh, kronična izpostavljenost nizkim dozam povzroča nepovratne poškodbe višjih možganskih funkcij (spomin, učenje, motorika), bioakumulacija v ribah in planktonu, možen kancerogen (EPA USA);

FOSETIL: (fungicid), visoka akutna toksičnost, visoka smrtnost rakov in rib, padec populacij planktona, za ostalo ni podatkov;

PROPIKONAZOL: (fungicid), možen kancerogen (EPA USA), genotoksičen in citotoksin, razvojni in reproduktivni toksin, zelo toksičen za plankton;

TRIFLURALIN: (herbicid), visoka akutna toksičnost, verjeten koncerogen (EPA USA), pričakovan HDC (Colbornova lista), bioakumulacija v živalih in rastlinah, visoka smrtnost dvoživk, rib, rakov in fitoplanktona;

Na spisku pesticidov, ki so dovoljeni za integrirano pridelavo pa najdemo celo zvarke, za katere ne obstoje nikakršni podatki o njihovi toksičnosti. Mednje spadajo npr. fenpropimorf, dinikonazol, ciprokonazil, napropamid in propakvizafop. Verjetno so jih prav zaradi tega, ker zanje niso opravljene toksikološke in ekotoksikološke raziskave uvrstili na listo. Jasno, če ne vemo nič, ni kaj komentirati!

Lahko pa komentiramo novokomponirano integrirano pridelavo, novi turbofolk hit, v katero se je skrilo mnogo in preveč strupenega s nosilci te ekoprevare vred. Skrivajo se seveda za raznimi pravilniki in drugimi akti MKGP, med katere spada tudi pravilnik o integrirani pridelavi, ki našteva tam dovoljene pesticide. Vse pa je umerjeno zgolj na to, da se onemogoči razvoj sonaravnega kmetovanja in da ja preveč ne pade prodaja pesticidov. Kar na jok mi gre! Resnično, kako ganljiva je skrb nekaterih za zdravje rastlin (beri: bilance korporacij), pa čeprav ljudje umirajo pri polni skledi. Vseeno pa jim namenjam vprašanje: »Kako lahko mirno spite ob tem, da s prevarami zastrupljate ljudi?«

Anton Komat
neodvisni raziskovalec

Ključne besede:
pesticidi, integrirana pridelava, GSO

0,03125