Skupaj razkrivamo

22.4.2010

Poskrbite za prijatelje v sadovnjaku

Tako kot je bolje okrepiti zaščitno črevesno floro, namesto da bi pobijali bakterije z antibiotiki, velja preventiva tudi na vrtu. Če imate težavo, ki se vam redno ponavlja, začnite razmišljati o vzrokih in o naravnih rešitvah. Temu lahko rečete permakultura, biodinamika, zdrava kmečka pamet ali modrost – govorimo o daru opazovanja in o celostnem razumevanju tistega, kar vidimo.

Objavljamo povzetek nasvetov izkušenega sadjarja Draga Purgaja, ki se že od leta 1987 ukvarja s pridelavo jabolk.

Življenje ga je peljalo od glasbe do strojništva in vloge razvojnega projektanta, nato pa do študija kmetijstva. Preizkusil je vse od intenzivne pridelave do integrirane pridelave, zadnjih deset let dela ekološko, od leta 2005 pa ima njegova kmetija tudi certifikat Demeter, kar jo uvršča med 130 kmetij v svetu, ki se s sadjarstvom ukvarjajo na biodinamični način.

Več  zanimivih nasvetov za sadjarje najdete na njihovi spletni strani http://www.kmetija-demeter.net.

Ko vaše jablane zacvetijo, čebele še spijo?

Preizkusite se v gostinskih storitvah za koristne žuželke. Na vrtu odprite hotel s petimi zvezdicami za čmrlje in druge koristne opraševalce. Dokler čebele in druge žuželke čakajo, da se temperature dvignejo nad 18 oC, delajo čmrlji s polno paro že pri 8 oC, pri delu pa jih ne ovirata niti megla ali rahlo rosenje.

Družina čmrljev ima do desetkrat manj osebkov kot čebelja, obenem pa lahko čmrlji prenesejo do desetkrat več peloda kot čebele. Tudi rastlin, ki jih obiskujejo, ne menjavajo, temveč se držijo ene vrste. Čmrlji so kljub svoji pojavi odlični letalci in obletijo do trikrat več cvetov kot čebele. Zatočišča za čmrlje so lahko škatlasti panji, ki jih namestimo ob rob sadovnjaka, podobno kot čebelje panje, ali pa v zemljo vkopane lončene posode, v katerih si ustvarijo gnezda.

Sosed škropi in misli, da ste »zaostali v razvoju«, če ne uporabljate »sodobnih«  metod?

Ozelenite pas med svojimi parcelami. Gosta zelena meja bo preprečevala, da bi škropiva zaneslo na vašo stran. Bolj ko bo pestra, bolj bo zanimiva tudi kot zatočišče za dragocene živalice, kot so ježi, ptiči in podobno, ter bo tudi vaš mejni nadzor nad morebitnimi škodljivci, ki bi želeli od soseda prebežati k vam.

Težave z voluharji?

Skalnjaki so v poletnem času zatočišče podlasicam, ki so pomemben plenilec voluharja, v zimskem obdobju pa služijo za prezimovanje polonicam, pajkovcem idr. Za izdelavo skalnjakov je najprimernejše naravno kamenje. Razvrščeni morajo biti tako, da nudijo varno zatočišče. Podlasice potrebujejo tudi bližino pitne vode, sicer se le redko naselijo.

Tudi lesni sovi so najljubša hrana voluharji. Da bi jo privabili, ji boste morali poleg gnezdilnice urediti tudi gnezdo, sicer le redko ohrani kakšno jajce.

Kdo bo delal red v sadovnjaku?

Zadostno število sinic lahko varuje sadno drevje celo pred vranami, ki kljuvajo plodove v času zorenja, zato se potrudite in jim pripravite prijetne gnezdilnice.

Drogovi za ujede so namenjeni kanjam in lesnim sovam. Obe vrsti se hranita z voluharji. Drogovi se med seboj razlikujejo po višini, obliki in mestu postavitve. Drogovi za kanje so visoki od 4 do 5 metrov. Drogovi za sove so lahko nižji, praviloma ne segajo višje od drevesnih krošenj.

---

Ključne besede:
vrt, permakultura, biodinamika, jabolka, pridelava, čmrlji, čebele, voluharji, škropljenje, škodljivci

 

Sorodni članki:

6,445313E-02