Skupaj razkrivamo

20.7.2010

Banke semen starih sort

Kako priti do kakovostnih avtohtonih semen in semen starih sort je vse bolj pogosto vprašanje vseh, ki bi radi pridelali lastno kakovostno in zdravo rastlinje – po možnosti za več kot eno leto.
 
A odgovor vendarle ni tako težak, le nekoliko več vaše aktivnosti zahteva. Če ste vešči brskanja po spletnih straneh, boste hitro odkrili kakšen spletni forum, kjer si ljubitelji vrtičkarstva izmenjujejo kakovostna doma vzgojena semena. Izmenjavo sadik in semen organizirajo tudi ob srečanjih društev za biodinamiko, kjer vam izkušeni pridelovalci pomagajo še z dragocenimi nasveti.

Ekološka in biodinamična semena Amarant pa so na voljo  v vse večjem številu trgovin za zdravo prehrano ali na njihovi spletni strani amarant.si.

Zanimiva priložnost za spoznavanje in nakup kakovostnih semen so tudi obiski ekoloških in biodinamičnih posestev.Eno takšnih posestev je Arche Noah (Noetova barka) v bližnji Avstriji. Dejansko gre za združenje, ki šteje več kot 6.000 članov, njihov skupni cilj pa je ohranjanje in kultiviranje ogroženih zelenjavnih, sadnih in žitnih vrst. Tradicionalne in redke rastlinske vrste želijo ponovno privesti na domače vrtove in tržnice. Glavno stičišče združenja je Organski park za obiskovalce, nedaleč od mesta Krems ob Donavi, kjer domuje na stotine organsko pridelanih redkih kulturnih rastlin. Park vključuje trgovinico s semeni in knjižnico z zelo zanimivo literaturo, organizirajo pa tudi tržnice in druge dogodke, kjer lahko obiskovalci degustirajo pridelek, ki je zrasel iz določenega semena, in se na osnovi tega odločijo za nakup. Še širše kot sam park deluje mreža dobrih 6.000 članov (večinoma ekološki kmetje), ki skupaj tvorijo pravo banko semen, saj je dejanska vrednost njihove zbirke in dela neprecenljiva. Več o »Noetovi barki« si lahko preberete na: www.arche-noah.at

Pobude za zbiranje semen starih domačih sort pa so vse pogostejše tudi na naših tleh. Z eno takšnih je pričel Zavod Rodna zemlja, njihovo idejo pa predstavlja soustanoviteljica Jasna Martinjak:
»V okviru Soustvarjanja se je porodila zamisel zbiranja in izmenjave semen starih sort domačih kulturnih rastlin (sama sem občasno nabrala tudi seme kakšne prosto rastoče rastline na svojem vrtu). Idejo smo nekako naprtili skladu Rodna zemlja, ki še čaka svoj razcvet: vsaka slovenska pokrajina naj bi imela kmetijo z rodovno šolo kot regijskim centrom in shrambo semen za tisti okoliš. Del semen bi se hranil v primernih okoliščinah, del pa izmenjeval na trenutku primerne načine.

Vemo, da mame že od nekdaj hranijo semena rastlin s svojih vrtov in tudi mlajše generacije to povsem naravno počnemo. Menim, da je to naraven proces v vsakem domu, ki ima nekaj vrta. Zagotovo je v naši deželi dovolj kakovostnega semena in obstajajo tudi redki javni ponudniki dobrih semen. Za zdravo ohranjanje naravnega ravnovesja v deželi je vsekakor potrebna pisana množica ponudbe na tem področju.

Verjamem, da lahko pri nas zamišljena organizacija hrambe in izmenjave pripomore k prevetritvi in večji prepoznavnosti tega pomembnega dejavnika v človeški prehranjevalni verigi. Omenim pa naj še Samostan Pleterje, ki že dlje časa deluje v tej smeri.«
__________________________________________________________________________________

Na kakovost semen vpliva tudi struktura tal. Kamninska podlaga v Sloveniji je kalcij. Naša rodovitna zemlja je nastala iz gline, ki je posledica razpada kalcija. Po razvrstitvi epoh v nastajanju Zemlje, kot jih je predstavil dr. Rudolf Steiner, so slovenska tla nastala v tretji epohi. Našim kamninam manjka tisto, kar so tla našega planeta dobila v četrti epohi – to so kristalne snovi. Če želimo pridelati zdrava semena, je treba dodajati elemente iz četrte epohe. Najbolj priporočljiv za naša tla je bazaltni pesek premera nekaj milimetrov.

Društva za biodinamiko za svoje člane organizirajo skupno nabavo bazaltnega peska.

---

Ključne besede:
semena, vrtičkanje, biodinamika, ekološka semena, Soustvarjanje, stare sorte, struktura tal,

 

Sorodni članki:

• Iz slabega semena zrastejo le težave!
• Kako uničiti rodovitna tla?
• Pravilna setev motovilca

0,03125