Skupaj razkrivamo

18.8.2010

Burno leto na področju GSO
Besedilo: Anamarija Slabe

V zadnjem letu dni se je dogajalo precej pomembnih procesov. Na Inštitutu za trajnostni razvoj spremljamo dogajanje in o najpomembnejšem obveščamo tudi prek naših tedenskih novic (nanje se lahko naročite na info@itr.si). Pripravili smo vam kratek izbor najpomembnejših poudarkov.

V svetu
Ameriške multinacionalke Indiji niso uspele vsiliti GS jajčevca. Tega naj bi sicer razvili indijski tehnologi, toda vsestranska podpora in usmerjanje s strani GS-multinacionalk je bilo očitno. Namesto za dovoljenje gojenja se je pristojni indijski zvezni minister odločil za dveletni moratorij, saj je vrsta indijskih zveznih držav ostro nasprotovala temu, da bi tradicionalno indijsko kmetijsko rastlino gojili tudi v GS obliki.

Ameriški lobiji (od multinacionalk do pridelovalcev) so okrepili pritisk na EU oziroma Evropsko komisijo, da naj pospeši odobravanje GS rastlin – najbolj za hrano in krmo. V zadnjih letih so namreč imeli precej težav zaradi stroge zakonodaje EU, ki zahteva, da v krmi oziroma hrani ne sme biti nobenih primesi GS rastlin, ki v EU nimajo odobritve za trženje za dani namen. Zaradi tega se je moralo več velikih tovorov (zlasti soje) iz evropskih vrniti v domača pristanišča, saj so v njih odkrili sledi neodobrenih GS rastlin. Namesto da bi se Komisija postavila v bran potrošnikom v EU, ki GS hrano zavračajo, si je predsednik Evropske komisije Barroso zamislil svojo taktiko, kako bi lahko ugodil Američanom – o tem v naslednjem odstavku.

V EU
Na ravni EU je bil najbolj odmeven predlog Evropske komisije, da bi države članice dobile več pooblastil pri odločanju o gojenju GS rastlin na svojem ozemlju. S tem bi Komisija pravzaprav legalizirala obstoječe stanje v tistih državah članicah, ki so gojenje relevantnih GSO prepovedale z varnostnim pridržkom (zdaj jih je šest).

Na prvi pogled pohvalna poteza, ki pa se ob natančnem branju treh dokumentov Komisije razkrije kot poskus »kravje kupčije«: v zameno za razmeroma omejene pristojnosti odločanja o gojenju GSO na lastnem ozemlju bi se države članice odpovedale svojim pristojnostim glede postopkov odobravanja novih GSO na ravni EU. Natančneje, odpovedale bi se sklepom Sveta (okoljskih) ministrov iz decembra 2008, da sedanji postopki odobravanja GSO, ki potekajo prek Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), niso ustrezni in jih je treba izboljšati ter da je treba pri odločanju o gojenju GSO upoštevati tudi socio-ekonomska merila.

Ta predlog, ki naj bi ga države članice obravnavale v septembru, je že doživel vrsto hudih kritik z vseh strani – tako s strani okoljevarstvenikov in držav članic kot biotehnoloških lobijev).

Resnične namene predsednika Barrosa in somišljenikov s Komisije pa kaže zadnja poteza: odobritev šestih GS koruz za trženje (ne gojenje) potem, ko Svet kmetijskih ministrov glede tega znova ni bil sposoben sprejeti odločitve za ali proti.

V Sloveniji
Glede navedenih predlogov je kmetijski minister Židan povedal, da se Slovenija zavzema za poostritev postopka odobravanja v skladu s sklepi Okoljskega sveta. Skladno s tem je Slovenija julija glasovala tudi proti odobritvi prej omenjenih šestih GS koruz.

Z ITR smo na kmetijsko ministrstvo pošiljali tudi svoja mnenja in predloge glede predlogov Komisije (in drugih aktualnih dogajanj).
Poleg tega smo na ITR za Umanoterino »Ogledalo vladi 2010: zeleni nevladni monitor« pripravili nabor indikatorjev za področji Kmetijstvo in GSO. V začetku julija smo pripravili tudi prvo (vmesno) poročilo, ki je glede GSO pokazalo naslednje:

Indikator: »Zakonodaja s področja GSO – ocena procesa in rezultatov priprave zakonodaje« (Zakon o soobstoju GSO in Zakon o spremembah Zakona o ravnanju z GSO)


Ugotavljamo, da je postopek pripravljanja zakonodaje omogočal sodelovanje NVO. Glede podzakonskih aktov k Zakonu o soobstoju… je MKGP upoštevalo našo zahtevo po prilagajanju širine varovalnega pasu glede na razvoj znanstvenih ugotovitev in zaradi morebitnega pojava onesnaženja. Glede širine varovalnega pasu pri koruzi pa je MKGP sicer določilo precej večjo širino, kot jo svetuje Evropska komisija, a ta v praksi zelo verjetno ne more preprečiti onesnaženja nad mejo detekcije.

MOP pri oblikovanju osnutka Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ravnanju z GSO po našem mnenju ni ustrezno rešilo težave uveljavitve celovitega znanstvenega vrednotenja in upoštevanja načela previdnosti pri podajanju mnenj o ustreznosti GSO, saj tudi po novem predlogu ostaja doslej praktično nedejavna Komisija brez pravih pristojnosti, ter Znanstveni odbori, kjer je sicer predvidena razširitev. Novi sistem tako še vedno ne more kompenzirati pomanjkljivosti postopkov odobravanja GS rastlin na ravni EU.

MKGP k celotni oceni v tem indikatorju prispeva bolj pozitivni del, MOP pa bolj negativni del ocene, zato je skupna ocena mešana.
Ocena: nevtralno

Indikator »Obstoj varnostnih pridržkov«

GS koruza MON810 je sporna zaradi negativnega vpliva na neciljne organizme, zaradi česar je njeno gojenje prepovedalo že šest držav EU, med njimi nekaj naših sosednjih (Avstrija in Madžarska) oziroma bližnjih držav. Ker koruzo gojimo tudi v Sloveniji in ker je gojenje MON810 v EU sicer dovoljeno, je sprejem varnostnega pridržka nujen, da bi Slovenija preprečila možne negativne posledice morebitnega gojenja (vplivi na neciljne organizme in onesnaženje ne-GS posevkov).

MOP kljub več ponovljenim zahtevam za varnostni pridržek za GS koruzo MON 810 tega ni sprejelo.

Ocena: slabo

Indikator: »Glasovanje Slovenije pri temah GSO na ravni EU«
Slovenija ima možnost vplivati na politiko EU do GSO ter jo s tem sooblikovati, in sicer zlasti z glasovanjem slovenskih predstavnikov v organih EU. Tu je najpomembnejši Svet ministrov (običajno kmetijski ali okoljski), pomembno pa je tudi glasovanje na ravni odborov. Glasovanje države je obenem tudi indikator transparentnosti in ustreznosti procesov odločanja na nacionalni ravni.

Slovenija je v obdobju spremljanja indikatorja na ravni Sveta (kmetijskih) ministrov glasovala proti predlogom Evropske komisije za odobritev novih GSO. Zelo pozitiven je odstavek o GSO v Deklaraciji o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2010– junij 2011 (sprejel jo je Državni zbor 3.3.2010, Ur.l. RS 19/2010), ki je podlaga za glasovanje Slovenije proti GSO.

Ocena: dobro

SKUPNA OCENA dela vlade na področju GSO:
Čeprav po raziskavah Eurobarometra ogromna večina Slovencev nasprotuje GSO v hrani in kmetijstvu ter so se podobno opredelile tudi slovenske politične stranke, pa delo nekaterih pristojnih ministrstev tega ne odraža. Zato se to kaže tudi v ocenah po treh izbranih indikatorjih.

Za pozitivno ocenjujemo navedbo o GSO v vladni deklaraciji o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU. V splošnem lahko delo MKGP ocenimo kot pozitivno, medtem ko je ocena dela MOP negativna – zlasti zaradi odnosa do varnostnega pridržka in zaradi stališč na glasovanjih o odobritvah novih GSO za trg. Obe ministrstvi sta sicer v pripravljanje zakonodaje in podzakonskih aktov zadovoljivo vključevali javnost, vendar pa MOP pripomb NVO v glavnem ni upošteval. Ministrstvo za zdravje kot tretje ministrstvo, ki je v posameznih primerih pristojno za podajanje mnenja, pa še vedno kaže popolno nezanimanje za problematiko GSO.

Skupna ocena: nevtralno

Ključne besede:
GSO, ITR, GS rastline, EU, Amerika, potrošniki, NVO, Komisija, MKGP, zakonodaja, MOP, ocena

 

Sorodni članki:

1,611328E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: