Skupaj razkrivamo

19.8.2010

Trg ekoživil v Sloveniji
Besedilo: Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj

Kaj je pokazala prva resna raziskava trga ekoživil pri nas?

Na Inštitutu za trajnostni razvoj skupaj z Odd. za zootehniko Biotehniške fakultete zaključujemo dveletno raziskovalno nalogo o trgu ekoživil in potencialu tržne ekološke pridelave v Sloveniji (1). Z njo bomo dobili prve verodostojne podatke o slovenskem trgu ekoživil nasploh. Julija letos smo javno predstavili del ugotovitev, ki se nanaša na cene ekoživil pri nas.

In kako smo delali? V juniju in oktobru 2009 ter juniju 2010 smo popisali cene 65 EKO in konvencionalnih živilskih izdelkov v različnih distribucijskih kanalih (prodajnih mestih): na tržnicah (Ljubljana, Maribor – eko in konvencionalna), v specializiranih eko trgovinah ter v supermarketih velikih trgovskih verig, leta 2009 na 12 lokacijah in leta 2010 na 8 lokacijah.
Izračunali smo povprečne cene za vsako ekološko in konvencionalno živilo ter izvedli primerjave eko/konvencionalno, glede na vrsto prodajnega mesta, za posamezna živila in za skupine živil. Poleg tega smo cene ekoživil v letu 2009 primerjali tudi s povprečnimi cenami po SURS (Statistični urad).

Seveda smo primerjali le primerljive izdelke, na primer nehomogenizirano polnomastno mleko, skuto z enakim deležem maščobe/suhe snovi itd.

Ugotovitve
Iz spodnje tabele razberemo, da:

• je bilo eko sadje povprečno za 88 % oziroma 72 % (SURS) dražje od konvencionalnega;

• so bila eko jajca za 42 % oziroma 88 % (SURS) dražja od konvencionalnih;

• so bili ekološki mlevski in pekovski izdelki za 58 % oziroma le za 2 % (SURS) dražji itd.

TABELA

Levi (svetli) stolpec primerjava eko/konv v času zajema, desni (temni) eko/konv po SURS.

Za potrošnika pa so zanimive zlasti primerjave cen po različnih vrstah prodajnih mest:

• Ljubljanska eko tržnica je v povprečju cenejša od običajnih supermarketov, izbira je večja, kakovost (npr. svežina) boljša. (To velja tudi za mariborsko tržnico, drugod pa je izbira manjša).

• Cene (in kakovost) se lahko med prodajalci na eko tržnici zelo razlikujejo.

• Specializirana eko trgovina je v povprečju prav tako cenejša od običajnih supermarketov.

• Največje cenovne premije za ekološko sadje in zelenjavo so pri velikih trgovcih; ti le izjemoma ponujajo sadje in zelenjavo slovenskega porekla.

Na koncu lahko zaključimo:

• Cenovne premije so v letu 2009 povprečju znašale 82 % (glede na cene po SURS) oziroma 87 %, vendar pa so močno variirale glede na živilo, skupino živil in vrsto prodajnega mesta.

• CENA ni vse – vsi ekološki in konvencionalni izdelki iste vrste niso primerljivi, pa tudi ekološki izdelki iste vrste se lahko razlikujejo v kakovosti.

• Včasih (čeprav redko) je ekoživilo cenejše od običajnega.

Mnenje trgovcev o slovenski eko pridelavi
Opravili smo pogovore z vsemi z vidika ekoživil najpomembnejšimi trgovci in jih med drugim povprašali, kaj menijo o slovenski eko pridelavi. Odgovore bi lahko na kratko povzeli takole:

• V splošnem je premalo ponudbe, sezonska nihanja pa so velika.
  
• Neorganiziranost pridelovalcev.
  
• Neprofesionalnost pridelovalcev (priprava za trg, poslovni vidiki itd.) – z redkimi svetlimi izjemami.

Kakšen je torej slovenski trg ekoživil?
Ima tipične značilnosti začetne faze:
Zlasti veliki trgovci imajo zelo visoke cenovne premije, predvsem pri sadju in zelenjavi. To je povezano tudi z obsegom prometa, ki je pri ekoživilih še zelo majhen. Pri “običajnih” velikih trgovcih je izbire malo – pogosto le en izdelek iste vrste. Slovenska ekoživila najdemo predvsem v neposredni prodaji in deloma v “eko zabojčkih”, zelo malo pa v trgovskih verigah. Toda tudi tam opažamo nekatere pozitivne korake – v treh trgovskih verigah smo našli tudi nekaj živil s slovenskih eko kmetij.

Zakaj so ekoživila dražja?
Na kratko še o tem, zakaj so ekoživila dražja:

1. Ekonomija obsega: Manjši obseg prometa viša stroške prodaje.
2. Značilnosti eko pridelave: Ekološko kmetijstvo je delovno bolj intenzivno, bolj zahtevno (znanje), nabor pridelovalnih sredstev je omejen na naravna, standardi za rejo živali so višji itd. Tu imamo tudi strogi (in dražji) sistem nadzora.
3. Netrajnostna ekonomija: Nenazadnje je treba poudariti, da povzroča eko pridelava neprimerno manj okoljskih in zdravstvenih stroškov, toda potrošnik tega ne čuti dovolj, saj ti stroški v ceni živil večinoma niso zajeti.
   

Posnetek javne predstavitve ugotovitev raziskave si poglejte na Studiu 12: http://www.s12.si/zdravo-zivljenje/razno-ostali-prispevki/1043-zdravje-na-12-primerjava-cen-ekoivil.

1. Raziskava: Analiza stanja in potencialov za rast ponudbe ekoloških proizvodov v luči doseganja ciljev Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva v Sloveniji do l. 2015, financirata jo MKGP in ARRS v okviru Ciljnega raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije 2006–2013.

---

Ključne besede:
raziskava, eko živila, tržna pridelava, cene, primerjava, eko pridelava, trgovina, premije

 

Sorodni članki:

• Zakaj je zdrava hrana tako draga?

0,015625