Skupaj razkrivamo

7.1.2011

Se Zemlja pregreva ali ohlaja?
Besedilo: Sanja Lončar

Poznate šalo o dveh zdravnikih, ki se ob bolnikovi postelji prepirata in nikakor ne moreta priti do enotne diagnoze? »Komu pa naj verjamem?!« končno zavpije bolnik. »Bodite brez skrbi, gospod, obdukcija bo pokazala, da sem imel prav.« 

Modrovanje stroke o trenutnem stanju našega planeta je zelo podobno temu. Ena skupina zbira podatke, ki kažejo na segrevanje, drugi pa iščejo napake v tem modelu in dokazujejo, da smo dejansko priča globalnemu hlajenju. Ker je za vsem skupaj tudi veliko kapitala, je resnica zelo verjetno pod vplivom različnih »naročil«.

Že naše telo je zapleten mehanizem, ki mu je težko izmeriti povprečno temperaturo. Včasih so noge ledene, glava ali prebavila pa prevroča. Če je povprečje v redu, ali to potem pomeni, da smo zdravi?

Planet je organizem, ki mu naša znanost še zdaleč ni kos. Dejansko sploh ne vemo, kaj skriva v svoji notranjosti, zato je nemogoče soditi o zdravju njegovih »notranjih organov«. Še premika tečajev ne znamo razložiti, pa se neustavljivo dogaja. Po besedah Kieshe Crowther so letališča po vsem svetu morala spremeniti svojo nastavitev severa, ker je zdaj daleč proč od točke, o kateri ste se učili še pred nekaj leti. In če tega ne znamo razložiti, to ne spremeni dejstva, da se nam to dogaja. 

Tudi »koža« našega planeta je prevelika, da bi dojeli, kako termoregulacija Zemlje v celoti poteka. Temperatura nad »tumoroznimi tvorbami«, ki jih za planet predstavljajo velike urbane regije, je zagotovo višja kot na nenaseljenih območjih. Temperatura površja vode je drugačna od temperatur v globini. Našo znanost, ki bi rada vse popredalčkala ter vstavila v matematične in statistične modele, celovitost vseh procesov nenehno preseneča. 

Kdaj bomo dojeli, da tega ne bomo mogli ugotoviti in nadzorovati z razumom? Ni treba biti izobražen, da bi opazili, da je Zemlja bolna in da z njeno termoregulacijo nekaj zagotovo ni v redu. Nenormalne pojave lahko vidite že v lastnem okolju, na lastnem vrtu, v živalskem svetu. Če to hočete videti, seveda. 

Predstavljajte si človeka, ki lastni materi zažiga kožo, ji reže vene in jo zastruplja, ko pa ga vprašate, zakaj to počne, odgovori: »Nehal bom, ko mi nekdo dokaže, da je to narobe.« Verjetno bi ga zaprli in obravnavali kot psihopata. In četudi bi bilo takšnih psihopatov milijon ali milijarda, bi bili še vedno psihopati. 

Zemlji počnemo enako in se ob tem brezbrižno tolažimo z besedami znanstvenikov, da še ni neizpodbitnih dokazov, da ji s tem škodujemo. Za nameček pa se tolažimo s tem, da »dandanes to počnejo vsi« in da se »drugače ne da živeti«. Od naše vsemogoče znanosti pričakujemo, da bo, tako kot v hollywoodskih filmih, prišla do genialne rešitve, ki bo čez noč pokrpala ozonske luknje, posesala odvečni CO2, ohladila oziroma ogrela planet s pritiskom na gumb, mi pa bomo o tem gledali v poročilih. 

Mar boste res kot bolnik z začetka zgodbe spraševali, komu naj verjamete, in čakali, da bo obdukcija pokazala, kdo je imel prav?

_______________________________
Smo že v ledeni dobi?
Ni treba hoditi na duhovna izobraževanja, da bi vedeli, da je energija razuma hladna. Verjetno tudi sami poznate veliko ljudi, ki bi jih opisali kot hladne, preračunljive, materialistične. In pri tem z besedo hladnost zagotovo ne mislite na njihovo telesno temperaturo. Kako bi opisali naše politike, gospodarstvenike, znanstvenike – kot hladne ali kot tople? Znanost celo zahteva, da imajo znanstveniki hladen odnos do predmeta svojega proučevanja. Enako učijo naše zdravnike. Učijo jih, da nas bodo laže zdravili, če bodo o nas razmišljali kot o številkah in ne kot o ljudeh. Kaj takega! In nato modrujejo še klimatologi in se sprašujejo, ali se nam približuje ledena doba. Že globoko v njej smo, saj je že v nas samih, v naši lastni hladnosti do samih sebe, do drugih ljudi, do živali, do okolja, do potomcev itd. Poskusite se spomniti enega področja naše civilizacije, iz katerega ni izginila srčnost. Še iz športa in umetnosti smo naredili tekmovalni posel. 

In prav tam bo treba začeti, če želimo kar koli spremeniti. Miselnost, ki je težavo ustvarila, je ne more rešiti. Zato zaman pričakujemo, da se bodo politiki, bančniki, gospodarstveniki ali znanstveniki domislili česa pametnega in rešili kopico težav, ki jih je ustvarila logika kapitala in rasti. Odličen članek Vesne Godina o tem, zakaj so (in zakaj bodo) vse mednarodne konference na temo revnih, podnebnih sprememb in podobnega obsojene na propad, si lahko preberete v novembrski številki revije Viva. Objavili smo ga tudi na spletni strani www.zazdravje.net.

Kje je potem rešitev?
Kiesha Crowther, 32-letna šamanka, ki so jo starešine indijanskih plemen poimenovale Mala Babica (ang. Little Grandma), vam jo bo povedala z zelo preprostimi besedami. Povezavo na njene intervjuje z različnih koncev sveta objavljamo na spletni strani www.zazdravje.net. v rubriki Povezave, O letu 2012. Njeno sporočilo je resnično in zelo dragoceno. Ni ga možno strniti in trgati iz konteksta, zato vam priporočamo, da ji prisluhnete in začutite, kaj ima povedati o spremembah tečajev, prihajajočem letu 2012, trenutnem dogajanju na našem planetu in rešitvah, do katerih razum ne more priti, lahko pa se nam odprejo, če se odločimo živeti v ljubezni. 

Ključne besede:
Zemlja, planet, segrevanje, globalno hlajenje, temperatura, znanost, termoregulacija, razum, 2012

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: