Skupaj razkrivamo

10.4.2008

Posvet o GSO: Hočemo (p)ostati čisti! Tekst: Sanja Lončar

28. februarja 2008 je Združenje za zdravo Slovenijo organiziralo strokovni posvet o gensko spremenjenih organizmih.
Če so do sedaj zagovorniki GSO zavračali vse pomisleke laične javnosti, češ »to so le emotivni izbruhi, ki niso podkrepljeni z dejstvi«, smo končno imeli priložnost slišati tudi znanstvenike, ki so proti gensko spremenjenim poljščinam in imajo tehtne dokaze, zakaj soobstoj ni možen.

Tako je dr. Ivan Kreft z Biotehniške fakultete predstavil problematiko določanja varnih razdalj med GSO in ekološkimi posevki. Res je, da pri samoprašnih rastlinah to razdaljo merimo v metrih. Tam, kjer oprašujejo žuželke, pa obstajajo dokazi, da se je cvetni prah prenašal tudi do 20 ali celo 22 kilometrov daleč.

Čebele se ne menijo za administrativna povprečja, zato bi morali pri določanju razdalj upoštevati maksimalne varnostne razdalje (česar pa obstoječi predlog zakona o soobstoju ne določa in jih prepušča ministru).

Prof dr. Marjan Jošt z univerze v Zagrebu, avtor knjige Intelektualni izziv tehnologije samouničenja, nas je opozoril, da imamo že dovolj dokazov, da genski inženiring nima trdnih znanstvenih temeljev in da ne izpolnjuje obljub. Je le sredstvo majhnega števila močnih korporacij, ki želijo doseči kontrolo nad proizvodnjo hrane. To ni vprašanje napredka in znanosti, je le strategija, kako kontrolirati svet.

»Nasprotno: trdim, da genski posevki ne dajejo več pridelka, niso cenejši in so večji porabniki pesticidov od konvencionalnih rastlin. 8200 poskusov z različnimi sortami GS soje, ki so jih opravili na univerzah, je dalo v povprečju 5,3 % manj pridelka.  Stroški za herbicide pa so od 2- do 5-krat višji. Kmetje, ki vzgajajo GS sojo, imajo 12 % manjši profit.«
Vse zgodbe o potrebi po GSO zaradi reševanja problemov lakote ali pomanjkanja vitaminov so se pokazale le kot cenena promocija z namenom zavajanja javnosti in pridobivanja politične podpore.

»Mnoge evropske firme se ukvarjajo z genskim inženiringom. Med njimi je tudi korporacija Bayer ki je v zadnjih letih na tem področju doživela več spodrsljajev. Evropska komisija nas pogosto preseneča s svojimi tolmačenji in z odločitvami, s katerimi brani interese korporacij in deluje proti svojim državljanom,«  je še povedal prof. dr. Jošt in nam pokazal številne primere, iz katerih je razvidno, kako korporacije, kot so DuPont, Singenta in Dow Chemical Corp., financirajo znanstvene ustanove, ki potem sistematično delajo na promociji njihovih interesov. Opozoril nas je tudi na pomanjkljivo zaščito porabnikov. »Hrvaški zavod za javno zdravstvo trdi, da je pregledal 3000 izdelkov, in v nobenem niso našli sledi GSO. Tri leta pred tem pa je le ena enota tega zavoda (v Osijeku), v kateri očitno »niso delali po napotkih«, med tridesetimi vzorci našla 14 izdelkov s primesmi GSO. Vodjo tega oddelka so takoj odpustili in od takrat so pregledani vzorci »varni«.«

Štefan Merkač, predstavnik organizacije Bio Ernte iz Avstrije, nam je opisal situacijo v Avstriji in možne poti zaščite. Opozoril je predvsem na problematiko uvažanja gensko spremenjene krme za živali. V Avstriji je porabijo 700.000 ton. Mleko, jajca, sir in meso živali, ki so tako hranjene,  niso označeni, čeprav stroka opozarja, da niso enakovredni konvencionalno pridobljenim.

»Evropska komisija in EFSA (Evropska agencija za varno hrano) javno zastopata stališče, da imamo kot porabniki pravico do izbire. V praksi pa nas dejansko vlečejo za nos. Oznake na izdelkih so pomanjkljive, sestavine krme so označene s tako majhnimi črkami, da kmet tega sploh ne more prebrati, sledljivosti ni.« Kako so videti varni prevozi koruze in kakšno je skladiščenje v praksi, smo si ogledali na posnetkih tone koruze, ki leži ob cestah in jo skladiščijo na nezavarovanih kupih. Če bi to bila gensko spremenjena koruza, bi že en sam prevoz zadostoval, da bi z gensko onesnaženo koruzo zasejali cela območja v bližini ceste.

Da soobstoj ni možen, se strinja tudi prof. Osterc z Biotehniške fakultete. V Sloveniji imamo registriranih 1393 eko kmetij,  kontroliranih pa je okrog 2000. Eko kmetovanje trenutno obsega  4,4 % površin. V akcijskem načrtu, ki ga je potrdila tudi vlada, želimo eko kmetovanje razširiti na 15 % vseh kmetijskih površin. Če upoštevamo razpršenost eko kmetij in spoštujemo varnostne razdalje, se nam porodi vprašanje, ali je sploh možno izpeljati soobstoj gensko spremenjenih in ekoloških rastlin?

Na pasti soobstoja je opozorila tudi Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj. »Soobstoj – če predpostavljamo soobstoj, to pomeni, da že sprejemamo določen delež kontaminacije kot dejstvo«. S tem potrjujejo, da bo uvajanje GSO v praksi gotovo pripeljalo do prisotnosti gensko spremenjenih organizmov tudi v ekološko pridelani hrani. Evropa je sprejela političen kompromis, ki dovoljuje tehnično neizogibno onesnaženje do 0,9 %. Korporacije pa si to zdaj interpretirajo kot dovoljeno mejo, ki jo upoštevajo tudi pri določanju varnostnih razdalj.
Marjana Peterman je predstavila rezultate raziskave mnenja porabnikov o GSO v Sloveniji. Pokazali so, da je 68 % porabnikov zaradi GSO zaskrbljenih. Pri 84 % zbuja skrb slaba obveščenost.  76 % gensko spremenjenih živil ne želi kupovati. 

Zveza potrošnikov opozarja, da so gensko spremenjeni organizmi danes dovoljeni v vrsti izdelkov in na embalaži jih ni treba navajati. V uporabi so na primer gensko spremenjena koruza, koruzni škrob, fruktoza, dekstroza, koruzni kosmiči, soja, sojino olje, lecitin, sojine beljakovine, bombaž, krma, bakterijska biomasa in biomasa iz kvasovk za prehrano živali ter aditivi. Tudi slednjih, pridobljenih z gensko manipulacijo, ni treba navesti. Enako velja za encime, ki jih uporabljajo pekarne in mlekarne. Pekovske dodatke bo Evropa začela označevati predvidoma leta 2009. Potrošniške organizacije si prizadevajo, da bi encime in aditive obvezno označevali po letu 2010.

Potrošniške organizacije ugotavljajo, da ni dokazov o kakršnokoli koristnosti uporabe GSO za porabnike in zahtevajo označevanje vseh izdelkov, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme ali so procesno prišli v stik z njimi (mleko, meso, jajca, pivo, sir, kruh, aditivi, detergenti…).
Tone Fabjan nas je seznanil s stališčem čebelarske zveze Slovenije.

Albert Einstein nas je posvaril: »Ko bodo izumrle čebele, imamo štiri leta časa, da si postavimo spomenike, ker potem ne bo nikogar več, ki bi to storil za nas«.
Čebelarji trdijo, da bi gojenje GSO pomenilo konec pridelave kakovostnega medu. Z GSO kontaminiran med bi lahko povzročal alergije in odpornost na antibiotike, zato tržno ne bi bil več zanimiv. V Evropi smo po naseljenosti s čebelami na drugem mestu, takoj za Čehi.
To je prednost in nevarnost – na področju Slovenije ni možno najti področja, na katerem čebele ne bi prenašale gensko spremenjenega  peloda in ga širile.  

Mitja Fajdiga je do sedaj prevedel vrsto poročil mednarodnih znanstvenikov, ki opozarjajo na nevarnosti GSO. Baza vseh prevedenih člankov je na voljo na spletnem naslovu www.ajda-vrzdenec.si. Z dovoljenjem avtorja bomo nekatere članke objavili tudi na www.zazdravje.net.

Meta Vrhunc iz društva Ajda, Vrzdenec,  je predstavila tudi vse bolj glasne kritike evropskih poslancev na vprašljive odločitve evropske komisije in neobjektivnost Evropske agencije za varno hrano, ki s svojimi odločitvami dokazuje, da dela v interesu korporacij in ne v interesu porabnikov.

Vsi udeleženci so se strinjali, da moramo storiti vse, kar je v naši moči, da bi za čim več časa odložili prihod gensko spremenjenih poljščin na naše področje. Breme dokazov proti GS poljščinam se povečuje. Izdana dovoljenja v Evropi bodo predmet revizij, ker se je pokazalo, da so jih nekateri dobili prehitro in brez varnostnih analiz.

Bijemo boj s časom. Vsak dan brez GSO je pomemben in vsak ozaveščen posameznik šteje. Če imate možnost odločati, nabavljati ali prodajati, izkoristite svoja pooblastila za zaščito zdravja vseh nas. Pravice imamo tudi kot porabniki, davkoplačevalci in volivci, le zavedati se jih moramo.

IŠČEJO SE PROSTOVOLJCI ZA TESTIRANJE GSO HRANE
»PRO LEBEN AntiGENTechnik – Platforma Avstrije«, je pred kratkim objavila naslednji oglas:
….takoj zaposlimo polnoletne osebe za dolgoročne študije s gensko spremenjeno prehrano!!!
V času več let se bo pod kontroliranimi pogoji vršila vrsta znanstvenih testiranj  gensko spremenjene prehrane.
Vsak testiranec bo prejel trikrat dnevno gensko spremenjeni meni. Znanstveniki ga bodo pripravili skrbno, po zadnjih dognanjih!
Prednost imajo zdrave osebe, ki so na dobrem glasu, z natančno zdravstveno dokumentacijo, iz sledeče socialne in kulturne okolice:
- EU – Odposlanci
- Ministri za zdravstvo in kmetijstvo
- Politiki vseh strank  
- Lobisti farmacevtske industrije
- Tako kot zagovorniki genske tehnologije
http://www.proleben.at/  

Ključne besede:
GSO, opraševanje, genski inženiring, GSO krma

• Tehnološke »igrice« s hrano
• Terminator grozi svetu

1,489258E-02