Pšenici se ni treba za vsako ceno izogibati, kajti neprečiščena in na poseben način pripravljena ekološka pšenica je lahko odlično krepčilo za dvig energije. Alfred Vogel je rad poudaril, da se je odpornost zdravja kakega naroda močno zmanjšala, ko je ta začel uživati belo moko, industrijski sladkor in druga prečiščena živila. Ob uživanju takšne hrane imajo ljudje nemalokrat občutek, da je ta obilna, razkošna, vsestranska in po meri industrializiranega, naprednega človeka. Vendar pa naše zdravje ob uživanju takšnih jedi pravi drugače. Če zrnju pšenice za pripravo bele moke odvzamemo otrobe in kalček, smo hrano oropali dragocenih snovi, kot so vitamini, hranilne soli, maščobe, in mnogih drugih vitalnih snovi. To pa je tisti primanjkljaj, ki lahko na dolgi rok vodi v padec imunskega sistema in seveda pomanjkanje življenjske moči ali energije. Preberite torej, kaj je o krepčilni moči pšeničnega zrna zapisal Alfred Vogel.

Naši dedje so nam morda pripovedovali, kako so v preteklosti živeli mnogo bolj naravno ter se tudi mnogo bolj naravno in preprosto prehranjevali. Pri tem pa hrana, ki so jo uživali, nikakor ni odsevala pomanjkanja, saj v posameznih živilih niso manjkale pomembne sestavine, kot se to dogaja danes. Danes na žalost hrano večinoma pridelujemo na intenziven način, z vsemi kemičnimi in mehanskimi pripomočki. Toliko jo obdelujemo, čistimo, predelujemo, konzerviramo, prevažamo, steriliziramo itd., da se zares ne smemo čuditi, zakaj je, na primer, bela moka sedla na zatožno klop, saj nam tako osiromašena s pomočjo »vsemogočne industrije« energijo dobesedno krade, ne pa daje. 

Drugače pa je, če namesto bele moke v prehrani uporabimo celo pšenično zrnje, po možnosti ekološko vzgojeno ali celo domače. Obed iz neprečiščene pšenice, ki je bogata z vitalnimi snovmi, je lahko nadvse krepčilen in okusen. Zmehčamo jo z dušenjem v maslu ali olju (lahko tudi kokosovi maščobi), skupaj s čebulo in z okusnimi zelišči. Jed iz pšenice se lahko peče tudi v pečici ali doda juham kot zakuha. Pšenica, pripravljena kot rižota, pa je odlična »pšenicota«, je bil mnenja Alfred Vogel. Z zelišči začinjena kaša se lahko tudi zmelje in speče kot okusna pečenka. Zakaj naravne pšenice torej ne bi mogli pripravljati na vse mogoče načine? Komur ugaja, jo lahko sladi, na primer, z medom in doda mandlje, rozine ter drugo sadje in jo zaužije kot sladico. K takšni jedi pa se dobro poda domač šipkov čaj, kompot ali pa sveže naribana jabolčna kaša s smetano (lahko tudi s sojino smetano).

Podobno kot pšenična zrna lahko seveda uporabimo tudi neprečiščena zrna rži in ječmena, le da bodo zadnja nekoliko manj okusna. Za odraščajočo mladino, za otroke z volčjo lakoto in predvsem za fizične delavce je obed iz neprečiščene pšenice krepilna hrana. Če dodamo še dobro sočivje in solato, dobimo odličen polnovreden obrok.

Ko nam zmanjka energije, radi zapravljamo svoj denar za draga krepčila. Vendar ali ste vedeli, da je zelo poceni in odlično krepčilo lahko prav kaleča pšenica ali pa rž in ječmen? Se sprašujete, kako kaliti pšenico? Preprosto, pšenično zrnje damo na dva do trikrat zloženo vlažno krpo na krožnik. Vse skupaj postavimo na toplo in skrbimo, da je krpa vedno vlažna. 

Ko pšenica vzklije in so njeni kalčki dolgi približno ½ cm, jo lahko jemo kar tako ali pa zmeljemo in pripravimo presno kašo, ki ji lahko dodamo med, zmlete mandlje, rozine, datlje in po želji še drugo sadje. Kvasina diastaza, ki je v kalčku, bo škrob spremenila. Tako iz visoko molekularnega škroba, ki telo obremenjuje, nastane nizko molekularni sladkor. Kvasina torej začne proces nastajanja slada. Podobno se pripravlja tudi ječmenov slad, in sicer s kaljenjem ječmena. Če vzkaljena zrna dobro prežvečimo, opazimo, da so zares sladka. Prav ta sveži slad pa je z bogastvom svojih kvasin (predvsem diastazo) dobro krepčilo! Kaljena pšenična semena lahko uživamo tudi z lanenim semenom, kar je osnova za krusko – kot jed poimenujejo na Švedskem. Ta jed izboljša splošno prebavo, predvsem pa izboljša tudi prebavljanje drugih škrobnih jedi.

Suhljati ljudje, ki se nikakor ne morejo zrediti, saj hrane ne asimilirajo dobro, imajo od takšne hrane izredno korist, saj pripomore k dvigu telesne teže. Takšno poceni in dobro krepčilo pa izboljša tudi kri in poveča njeno količino. Kdor ob takšni hrani uživa še veliko presnega korenčka ali svežega soka korenja in morda opravi še zdravljenje s krepčilnim grozdjem, se okrepi poceni in učinkovito. Takšna hrana pa je v korist tudi srčnim bolnikom, zlasti v kombinaciji z veliko grozdja ali grozdnega soka.

Če bi pšenično zrno prerezali po dolžini na polovico, bi v sredini videli belino, ki je večinoma iz škroba – od tod bela moka. Na enem koncu pa je rumen kalček, ki je nosilec pomembnih vitalnih snovi. Ves plašček okrog so otrobi – to je trda ovojnica, ki je čista neprebavljiva celuloza. V plasteh, ki so med škrobovimi zrni in celulozo, so številne dragocene rudninske snovi. V teh plasteh so tudi vitamini skupine B, pa glutin in mnogo aminokislin, ki pripomorejo k obnavljanju naših beljakovin. Pšenični kalček vsebuje poleg visoko vrednih beljakovin in maščob tudi pomembne fosfate. Nekatere fosforne kisline so našim živčnim celicam namreč nujno potrebne. Še pomembnejša sestavina kalčka pšenice pa je vitamin E. Med vsemi živili imajo pšenični kalčki največ vitamina E. V 100g dobrih pšeničnih kalčkov je namreč 30 mg čistega vitamina E.

Vitamin E ima za razvoj in delovanje rodil bistveno vlogo. Zato bi pšenične kalčke morali jesti tudi otroci za pravilen razvoj spolnih žlez. Pšenični kalčki pa so zaradi te lastnosti lahko odlična pomoč tudi pri odpravljanju jalovosti, splavov, prezgodnjih porodov, debelosti zaradi nepravilnega delovanja jajčnikov, impotence itd. Ker so tako moške kot ženske spolne žleze pomembne ne le za razplod, temveč tudi za presnovo celega telesa, torej za delovanje vseh hormonskih žlez, ima vitamin E pomembno vlogo tudi za celotno presnovo telesa. Tako bomo moči pšeničnih kalčkov veseli tudi ob pomanjkanju prožnosti zaradi pretežkega dela.