Skupaj razkrivamo

1.7.2008

Sonček je, a mi smo skuštrani

Mnogi menijo, da je sezona prehladov pozimi in zgodaj spomladi. V resnici pa se veliko lažje prehladimo poleti.
Predstavljajte si, da ste poležavali na soncu, ki lahko vašo kožo ogreje tudi krepko čez 40 Celzijevih stopinj. Potem se odločite oditi v prijetno klimatizirano restavracijo (18 stopinj) in zaužiti pijačo, ki vam jo bodo prinesli naravnost iz hladilnika. Ne potrebujete veliko znanja matematike, da izračunate razliko med temperaturo vašega telesa in temperaturo pijače, ki je komaj kakšno stopinjo nad lediščem.

Največje tveganja za zdravje predstavljajo klimatizirani prostori. Ko pridete od zunaj, ste praviloma pregreti in prepoteni. Telo s potenjem spodbuja ohlajanje površine telesa in ni pripravljeno, da ga boste vrgli v kovinsko razhlajen prostor, ki potni koži takoj odvzame toploto.

Sprehod po hipermarketih, posebej po oddelku s hladilnimi omarami, vam lahko v nekaj minutah pridela vnetje podrebrne mrene ali hujše vnetje dihal. Drugo občutljivo področje so naša stopala. Praviloma smo poleti bosi, temperature tal,  po katerih hodimo, pa se močno razlikujejo. Če z razbeljenega asfalta v tankih natikačih zakorakate v razhlajeno banko ali trgovino, boste temperaturni šok lahko kmalu začutili kot vnetje mehurja ali ledvic. Poleti so na udaru tudi prebavila: visoka vročina, slabše delovanje hladilnikov in vrečke, v katerih  živila prebijejo preveč časa zunaj hladilnika, so odlični pogoji za razmnoževanje patogenih organizmov.
Zato bolezen poleti ni tako neobičajen pojav.

Kako se ji izogniti?
Zagotovo moramo začeti pri vzrokih. To za sabo nujno potegne spremembo načina oblačenja in prehranjevanja. Našemu telesu bi namreč bilo veliko prijetneje, če bi se poleti bolj oblekli in namesto mrzlih pijač uživali tople. V klimatizirane prostore ne hodite z golim hrbtom in golimi stopali -  vedno imejte pri sebi kakšno jopico, nogavice in se pred vstopom oblecite.

Nekaj  nasvetov iz priročnika Vojna ali mir z bakterijami:

Pri težavah s prebavili

V primeru driske ali zapeke si lahko precej pomagate z masiranjem trebuha. Pomembna je smer, v katero masirate. Nežno masiranje trebuha s krožnimi gibi v nasprotni smeri urinega kazalca pomaga ustavljati drisko. Če ste zaprti, pa masirajte v obratni smeri.

Če vas zvije v želodcu zaradi neidentificiranega virusa ali bakterije
  • Naribajte žličko sveže ingverjeve korenine (ali uporabite 1/4 žličke suhega) in jo prelijte s skodelico vroče vode. Pijte po požirkih čez dan. Ingver  je močen naravni antibiotik, ki deluje hitro in očiščevalno;
  • Zaužijte povečan odmerek probiotikov. Najboljše tiste iz rodu Lactobacillus acidophilus in bifidobacteria bifidum. L.A. DDS1 je sev, ki proizvaja močen naravni antibiotik acidofilin. Slednji zavira delovanje najmanj triindvajsetih patogenih bakterij. Med njimi so salmonela, streptokoki, stafilokoki, proteus, šigela in E.coli. 
  • Proti salmoneli, E.Coli, Vibrio coleri, šigeli, glistam, protozoam, nekaterim kvasovkam in virusom si lahko učinkovito pomagate tudi s skorjo češminovih korenin in kanadskim zlatim korenom, ki vsebujeta dragoceno sestavino berberin. (Poiščite kakovostne pripravke iz teh rastlin.) 
  • Protibakterijsko in antioksidativno deluje tudi kakovosten zeleni čaj.
  • Kokosova maščoba deluje proti virusom, bakterijam, zajedavcem in kvasovkam, ob tem pa ne prizadene koristnih mlečnokislinskih bakterij.
Pri vnetju mehurja
  • Ledvice in mehur preprosto in naravno pozdravite s čajem iz treh začimbnic: na skodelico vode uporabite približno četrtino čajne žličke plodov kumine, koriandra in janeža. Zelišča zavrete v vodi in jih spijete dva- do trikrat na dan. Pri težavah s pekočim uriniranjem lahko pijete tudi čaj iz posameznih zgoraj navedenih zelišč.
  • Peteršiljev čaj pospešuje odvajanje vode in iz mehurja izpira patogene mikroorganizme. Sesekljamo 20 gramov peteršilja, ga prelijemo z enim litrom vode in pokritega kuhamo 5 minut. Pustimo stati četrt ure, precedimo in za izpiranje mehurja popijemo v roku treh ur.
  • Čaj iz gornika je močan antiseptik, ki lajša vnetja sečil; eno čajno žličko posušenih listov gornika prelijemo s skodelico vrele vode in čez 15 minut precedimo. Ob prvih znakih vnetja popijemo tri skodelice na dan in ga pijemo še tri dni po izginotju simptomov. Kadar pijemo gornikov čaj, ne pijmo brusničnega soka. 
  • Čaj iz koruznih laskov uničuje strupene snovi, pospešuje izločanje seča, blagodejno vpliva na sluznico sečil, zmanjša draženje in izboljša odtekanje seča, zmanjša nastajanje ledvičnih kamnov in lajša težave pri že nastalih. 30 gramov koruznih laskov prelijemo z enim litrom vrele vode, precedimo čez 15 minut. Pijemo po požirkih čez dan. Tudi za splošno krepitev telesa ni odveč občasno izvesti kuro s čajem iz koruznih laskov.
  • Čaj iz mladih brezovih listov med drugim razkužuje ledvice in do petkrat poveča izločanje seča. Eno jedilno žlico do dve brezovih listov prelijemo s skodelico vrele vode, čez 15 minut precedimo. Sveže pripravljen čaj pijemo tri- do štirikrat na dan med obroki.
  • Klinične študije dokazujejo, da brusnice vsebujejo zgoščene tanine in proantocianidine, ki preprečijo pritrditev bakterij E. Coli na stene urinarnega trakta. Bakterije se zato med normalnim procesom čiščenja urinarnega trakta s sečem odplaknejo in ne morejo povzročiti nevšečnih okužb. Pijemo lahko čisti brusnični sok (do 0,7 l/dan) ali razredčenega z vodo ali jabolčnim sokom. Kupujte le 100% brusnični sok ali pripravke, ki imajo standardiziran izvleček brusnice. Zanimivo je, da brusnica veliko močneje deluje pri ženskah kot pri moških. 
  • Pri vnetju mehurja lahko za vtiranje na prizadet del uporabljate eterična olja: evkaliptusa, sivke, timijana, komarčka, čajevca. Eterična olja vedno uporabljamo razredčena z osnovnimi olji. Za učinek zadošča ena kapljica do tri kapljice. 

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: