Evropska unija je julija 2013 pričela s pogajanji z ZDA o sklenitvi Čezatlantskega trgovinskega in naložbenega partnerstva (TTIP – Transatlantic Trade and Investment Partnership). Pogajanja do nedavnega niso bila deležna večje medijske in javne pozornosti, vendar se je ta po vrsti opozoril in pomislekov, ki so jih izrazile številne civilnodružbene organizacije, okrepila. Kaj skrbi okoljevarstvenike, sindikate in zveze za varstvo potrošnikov?

Cilj TTIP-a je odpraviti t.i. tarifne in netarifne ovire, ki kakor koli omejujejo trgovinsko izmenjavo in naložbe. Odprava prvih, ki zajemajo razne carine in uvozne dajatve, ne vzbuja pretirane skrbi, veliko bolj pa druge, t.i. netarifne ovire. Te izhajajo iz razlik v zakonodajah EU in ZDA, in sicer gre za zelo obsežna področja predpisov, ki so namenjena javnemu interesu ter zaščiti zdravja, okolja in socialnih pravic. S pogajanji želijo te razlike med ZDA in EU čim bolj omiliti ali celo odpraviti. S tem pa se pojavlja grožnja po znižanju trenutne ravni zaščite, pri čemer so še posebej kritična področja, kjer so razlike v nadzoru med EU in ZDA največje in imajo neposreden vpliv na naš vsakdan: prehrana (GSO), kemikalije (pesticidi), zdravila (generična zdravila) ali varstvo podatkov (kršenje zasebnosti). Predstavniki korporacij in gospodarsko-interesnih združenj pri pogajalcih že dalj časa lobirajo, da se ti standardi in varovala znižajo, ter pozivajo k deregulaciji teh politik. 

Dodatne grožnje prinaša t.i. mehanizem za reševanje sporov med vlagatelji in državo (ISDS), s katerim lahko korporacije tožijo državo, če bi po njihovem mnenju zakonodaja ali odločitev države ovirali rast njihovega dobička. Teh tožb je bilo že kar nekaj, četudi je šlo za popolnoma legitimne odločitve države: npr. avstralska zakonodajna odločitev o pakiranju tobačnih izdelkov je postala predmet tožbe s strani tobačnega giganta Philipa Morrisa, energetsko podjetje Vattenfall je tožilo Nemčijo zaradi njene napovedi o ukinitvi jedrske energije ipd. Zneski odškodnin so več sto milijonov ali celo milijarde evrov, zaradi česar države včasih osnutke novih naprednejših zakonov, ki so v interesu javnosti, v strahu pred tožbo puščajo v predalih. Države bi s sporazumom tako posredno lahko izgubile zakonodajno avtonomijo ter pravico do varovanja svojih prebivalcev in interesov. 

Sporazum, o katerem se pogajajo tajno in netransparentno, je zaradi navedenih razlogov naletel na močan odpor organizacij civilne družbe tako v EU kot v ZDA. Organizacije za varstvo potrošnikov, sindikati in nevladne organizacije z različnih področij se združujejo v boju proti sklenitvi škodljivega sporazuma, tudi v Sloveniji. Nedavno je na Evropsko komisijo 150 organizacij iz celotne Evrope, ki so se združile posebej zaradi tega, vložilo tudi Evropsko državljansko pobudo za zaustavitev sporazumov TTIP in CETA (sporazum med EU in Kanado), s katero nameravajo zbrati milijon podpisov podpore. Zbiranje podpisov se bo predvidoma pričelo v septembru, pri nas pa bo akcijo usklajevala Umanotera, ki bo za osvetlitev sporazuma TTIP organizirala še druge javne dogodke.

Več na www.stop-ttip.org.

Po poročanju organizacije SumOfUs so evropski voditelji do zdaj prejeli že več kot 100.000 pisem s strani ljudstva, ki je zaskrbljeno zaradi TTIP in povečanega vpliva korporacij, ki državam jemlje suverenost. To je največje število komentarjev, ki je do zdaj prispelo na kakšno temo.