Vprašanja/odgovori

VPRAŠANJE:

Zadnjič ste napisali veliko koristnega o sladkorju, mene pa zanima, kako je z umetnimi sladili. Rada bi shujšala in se zato izogibam sladkorju.
Milka A.

ODGOVOR:

Umetna sladila nam ponujajo kot odličen nadomestek za sladkor, ki naj bi zagotovil sladek okus brez odvečnih kalorij in obremenitve trebušne slinavke. Na žalost je vse več dokazov, da oglaševalska industrija v obljubah marsikaj zamolči.

Z umetnimi sladili zagotovo ne boste shujšali, ker kljub temu, da ne vsebujejo kalorij, na telo učinkujejo tako, da povečajo apetit in občutek lakote, zato vas kmalu po zaužitju tako sladkanih izdelkov zagrabi želja po novi hrani ali pijači.

Ne segrevajte aspartama!
Zdaj je najbolj razširjeno umetno sladilo aspartam, ki ga boste našli v številnih izdelkih z oznako »brez sladkorja«, kot so jogurti, sladkarije, žvečilni gumiji ter precejšnje število zdravil.
Aspartam ima status varnega dodatka, zato ga lahko označujejo tudi z E, ima številko E951, najdete pa ga tudi pod imeni nutrasweet, equal, spoonful, equal-masure, L-aspartyl-L-phenylalanine methyl ester …
Neodvisni znanstveniki, ki so preučevali stranske učinke aspartama, ugotavljajo, da lahko povzroči, spodbudi ali poslabša kronične bolezni, kot so: tumor na možganih, multipla skleroza, epilepsija, sindrom kronične utrujenosti, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen, duševna zaostalost, limfom in bolečine v mišicah ter diabetes. Poleg tega, da ima veliko škodljivih učinkov, zmanjšuje spolno slo in krepi težave s spolnostjo, ovira razvoj zarodka, povzroča splave in prirojene napake. Posebno velja opozoriti, da pri segrevanju aspartama nad 30 °C nastaja strup – prosti metanol, ki je lahko usoden že v odmerku dve čajni žlički. To pomeni, da je segrevanje živil, ki vsebujejo aspartam, nevarno početje.

Neodvisni raziskovalci in nevladne organizacije nenehno pritiskajo na FDA, naj še enkrat preveri njegovo varnost. Enega izmed zelo resnih in znanstveno verificiranih poskusov so naredili italijanski raziskovalci, in sicer so hranili podgane z večjimi odmerki aspartama ter jih pustili, da so umrle naravne smrti. Obdukcija je pokazala več različnih vrst rakavih bolezni, levkemijo, limfom in rak dojke.

Tvegani preveliki odmerki
Predstavnik FDA Michel Herdon zavrača te rezultate s trditvami, da so rezultati v nasprotju s petimi obstoječimi študijami, ki niso dokazale povezav z rakom. Michael Jacobson iz Centra za znanost v javnem interesu (CSPI) ima za to logično razlago. Študije, ki jih omenja predstavnik FDA, so bile take, da so podgane, na katerih so delali poskuse, usmrtili po dveh letih. Po njegovem mnenju je študija italijanskih kolegov veliko relevantnejša, ker se očitno rakave tvorbe razvijajo dlje.
Zagotovo študija potrjuje povečano tveganje pri jemanju večjih odmerkov aspartama – dvakrat večjih od uradno sprejemljivega dnevnega odmerka. Po mnenju CSPI je dnevni odmerek, ki v ZDA znaša 50 mg na kilogram telesne teže, dosežen že s tem, da otroci spijejo 2,5 pločevinke dietne cole na dan, kar mnogi hitro dosežejo.

Če upoštevamo dejstvo, da je človekova življenjska doba veliko daljša od življenjske dobe podgane, in temu dodamo dejstvo, da je aspartam v velikem številu živil, od pijač do kruha, bi bilo razumno predpostaviti, da je tveganje za človeško zdravje večje, kot se nam je zdelo.

Sorbitol in manitol?
Med preostala umetna sladila, ki jih pogosto srečujemo, sodijo še sorbitol (E 420) in manitol (E 421). Naravni sorbitol najdemo v češnjah, hruškah, slivah, jabolkih in algah. Na žalost ga uporabljajo le v certificiranih eko izdelkih. Drugi uporabljajo sorbitol, ki je pridobljen iz glukoze s hidrogenizacijo pod visokim pritiskom ali z elektrolitsko redukcijo. Tega pa naše telo ne mara preveč. Že leta 1976 je komisija za standarde v prehrani (Food Standards Committee) razglasila sorbitol za nezaželen v osvežilnih pijačah. V hrani za otroke in dojenčke je prepovedan. Večji odmerki – 30 g pri otrocih oziroma 60 g pri odraslih – lahko povzročijo slabost, težave s prebavo in drisko.
Tudi manitol je v izvirni obliki naravna sestavina nekaterih vrst dreves. Komercialni manitol pa se pridobiva s hidrogenizacijo sladkorja, kar je nekaj povsem drugega. Tudi komercialni manitol lahko povzroča težave s prebavili in obolenje ledvic. V prehrani otrok in dojenčkov ni dovoljen.
O saharinu, ki ga pridobivajo iz katrana, ali derivatu ogljikove kisline ciklamatu je pa škoda izgubljati besede.
Luknja v zakonu je, da so umetna sladila dovoljena v hrani, ki ni izrecno namenjena otrokom in dojenčkom, kar zajema večji del tega, kar otroci v resnici zaužijejo.

Dejstvo je, da stroka še vedno priporoča umetna sladila sladkornim bolnikom. Po mojem osebnem mnenju je to precej necelosten pogled na težavo.
Glikemični indeks sladic (ki vpliva na hitrost dviga sladkorja v krvi) je mogoče doseči  veliko naravneje in varneje. Sladice iz sveže polnozrnate moke s kosmiči, jedrci, agavinim sirupom in sojino smetano imajo nižji glikemični indeks od večine izdelkov, ki jih ponujajo v linijah izdelkov za diabetike. To so potrdile tudi meritve, ki so jih na naših delavnicah prostovoljno opravili diabetiki.
Ideja, da bi diabetikom zamenjali le sladilo in pustili vse druge nekakovostne sestavine nedotaknjene, ustreza lahko le interesom industrije, ki drago zaračunava živila zelo dvomljive kakovosti.