Vprašanja/odgovori

Zavajanje čutil

Pogosto prebiram, da se moramo pri zdravi hrani izogibati jušnim kockam, začimbam in ojačevalcem okusa. Ker nimam vedno na voljo sveže zelenjave, me zanima, kaj je v teh izdelkih tako škodljivega in ali so prav vsi škodljivi. V današnjem času, ko je treba skuhati na hitro, kakšna vrečka prav pride. Rada bi pa vedela, kaj je v njej.

Res so vrečke, stekleničke in škatlice postale glavni vir naše hrane. Verjemite mi, da embalaža ni problem. Vprašanje je le, kaj je v njej.  Pridelki iz hidroponike in rastlinjakov nimajo okusa in vonja, zato so enako neokusni tudi izdelki, narejeni iz njih.

Da bi bilo kupljeno mikavno in bi mamljivo dišalo, uporablja industrija ojačevalce okusa, arome, sladila in barvila, ki nimajo nič opraviti s trajnostjo in varnostjo živil. Nasprotno, škodijo našemu zdravju. Njihov namen je zavajanje porabnikovih čutil.  Zato sodobna industrija upravičeno uporablja izraz dizajniranje hrane, saj tehnologi počnejo ravno to.  

Osemkrat močnejši okus od dejanskega
Izvirna surovina je le podlaga, ki s kemijo dobi videz, okus in želeno teksturo.

Industrija razpolaga z vsemi barvili, ki jih potrebujejo umetniki ličenja današnje prehrane.

Ojačevalci okusa pričarajo v naših možganih tudi tisto, česar ni.  Škodijo nam s tem, da pretirano stimulirajo nevrone in jih izčrpavajo. Neodvisni znanstveniki uvrščajo v skupino ojačevalcev okusa tudi sladilo aspartam.

Ojačevalce okusa označujejo z oznakami od E 620 do E 637 (če medtem niso dodali še kakšne).

Najpogosteje uporabljan je MSG (mononatrijev glutaminat, E 621), ki kar za osemkrat okrepi okus. Industrija ga obožuje, uradna znanost se še obotavlja, da bi ga razglasila za škodljivega (predstavljajte si škodo za industrijo), nevladne organizacije pa svarijo pred MSG kot pred enim izmed najbolj razširjenih eksotoksinov, ki sčasoma povzročijo  neskončen seznam težav z zdravjem.

Zdajšnje uradno stališče je, da se ga ne  uporablja pri otrocih in v hrani za dojenčke. V večini industrijsko pripravljenih izdelkov pa se mu boste le stežka izognili.

Dovoljena dnevna količina je od 0 do 120 miligramov na kilogram telesne teže. Po mnenju neodvisnih raziskovalcev je to daleč nad varnim. Težava je v tem, da  posledice zaužitih eksotoksinov niso opazne takoj in jih v  kratkotrajnih poskusih ni mogoče dokazati.

Če pojeste juho, pripravljeno s kocko ali standardnimi osnovami, zaužijete v povprečju 10 gramov eksotoksinov  na kilogram telesne teže. To pomeni, da bo oseba, ki zaužije pol litra juhe in tehta 50 kilogramov, že s tem zaužila kar 5000 mg oziroma 100 mg eksotoksinov na kilogram svoje telesne mase.  Temu dodajte še kakšno pašteto, salamo, čips, omake, prelive in podobno, pa bo vaš dnevni odmerek daleč nad priporočljivim.

Izdelki z ekološkimi certifikati ne vsebujejo sinteznih ojačevalcev, v juhah in kockah boste zasledili kvasov izvleček, ki hrani daje močnejši okus, vendar je naraven. Na trgu je vse več eko jušnih koc, osnov za bujone, omake in podobno, zato danes ni težava kuhati hitro in zdravo.  

Ličenje hrane
Ko boste študirali sestavine, bodite pozorni še na nekaj nezaželenih sestavin, ki jih označujemo z E.

Skupina E-jev, ki se začne s številko 100, označuje barvila, ki jih dodajajo  hrani.

Vsa niso sporna. Med njimi so namreč tudi naravni pigmenti kurkume, korenčka, rdeče pese, karamele, klorofil … Težava z naravnimi barvili je v tem, da niso tako obstojna (s časom zbledijo) in so za industrijo precej dražja od sintetičnih.

Najbolj škodljiva so sintetizirana barvila, ki jih uvrščajo v skupino AZO DUES. To so snovi s specifično molekularno strukturo, na katere se ljudje z občutljivejšo prebavo hitro odzovejo. Praviloma povzročajo barvila azo težave tistim, ki ne prenesejo aspirina, imajo izpuščaje ali so astmatiki.

Barvila azo lahko izzovejo krčenje bronhijev, kar lahko sproži astmatičen napad. Povzročajo lahko tudi rdečico, solzenje oči in smrkanje, zamegljen vid, v najhujših primerih vplivajo na kri. Dr. Ben Feingold opozarja, da so barvila azo na seznamu snovi, ki lahko povzročajo sindrom hiperaktivnosti pri otrocih.

Na listi najbolj problematičnih so: E 102, 107, 110, 122, 123, 124, 128,  151, 154, 155, 180.

Posebna skupina so barvila, pridobljena iz premoga. Nekatera danes sintetizirajo po novi metodi. Tudi ta imajo lahko azosestavo. Mednje sodijo: E 104, E 127, E 131, E 132 in E 133.

Tudi proti temu je najboljša zaščita, če posegamo po izdelkih z ekološkimi certifikati, v katerih so le naravna barvila (npr. iz rdeče pese, korenčka, kurkume).