Vprašanja/odgovori


Jagode pod drobnogledom  
  

VPRAŠANJE:
V maju se začne obdobje mojega trpljenja. Tako rada imam jagode, a ne vem, kako naj izberem takšne, po katerih ne bom vsa v izpuščajih. Vem, da niso vse jagode škropljene! Toda kako naj vem, katere so užitne, ko so na videz vse enake? Hana S.

ODGOVOR:
Obiskovanje tržnic in hipermarketov postaja vse bolj podobno ruski ruleti. O španskih jagodah, ki vsebujejo vse preveč različnih snovi (tolažijo nas, da znotraj DOVOLJENIH meja), nas svarijo že nekaj let. Njihova pridelava je daleč od sonaravne in tudi težave, ki jih to prinaša, so vse manj »naravne«. Predstavljajte si jagode, gojene v monokulturi na 5000 hektarjih, in vam bo jasno, da imajo tudi bolezni ter škodljivci zelo radi toliko jagod na kupu. Vzgoja jagod, pri kateri uporabljajo vodo iz arteških vodnjakov, je prepolovila priliv sladke vode na to območje iz reke La Rocina, ki je med najbogatejšimi vodnimi viri v Evropski uniji, in tako območje izsušila. Med vzgojo jagod se ustvari tudi 4500 ton plastičnega odpada na leto, uporabljajo pa tudi v EU prepovedane pesticide, na primer 180 ton metilnega bromida na leto.

So potem rešitev domače jagode? Beseda domače za trgovce ni prav nič zavezujoča, pri lastnih otrocih nam prisegajo, da so jagode domače, četudi jih prodajajo v zaprti embalaži španskih in italijanskih ponudnikov.

Pa so naše domače zares boljše?

Najbolj sveži podatki, ki jih imamo na razpolago, so iz poročila Kmetijskega inštituta Slovenije za leto 2007. Tedaj so pregledali 19 vzorcev jagod in v 10 našli ostanke fitofarmacevtskih sredstev.

V 8 vzorcih so odkrili ostanke ciprodinila, v 4 kloratonila (uvrščen med najbolj strupene in kancerogene), 3 vzorci so vsebovali fenheksamid, 2 pirimetanil (ki v pridelavi jagod v Sloveniji ni dovoljen) in skoraj v vseh so našli več kot eno aktivno učinkovino.

V primerjavi z letom prej so našli ostanke pesticidov v manj vzorcih, pa tudi število pesticidov v koktajlih se je rahlo zmanjšalo. Seveda se tako glasijo sklepi uradnega testiranja, ki imajo to pomanjkljivost, da ne razkrivajo, kakšna je bila struktura vzorca. Namreč, neuradno smo slišali, da imajo strokovnjaki, v želji, da bi pomirili javnost, natančne napotke, kako vzorčiti izdelke, da na koncu dobijo boljše rezultate, kot bi jih sicer. Tako jabolka vzorčijo, šele ko »odležijo«, da mine karenčna doba za nekatere pesticide, solate so vzorčene le s polja in skoraj nikoli iz rastlinjakov. Tudi preglednica, ki razkriva lokacije vzorčenja jagod, zagotovo ne odraža dejanske proizvodnje. Na tržnicah skoraj na vsaki drugi košarici jagod piše, da so iz okolice Krškega, pa niti en pregledani vzorec iz leta 2007 ni bil od tam. Zato pa so pregledovali jagode iz Zreč, Medvod, Celja, Murske Sobote, Rakičanov in okolice Ljubljane in te so res bile izjemno čiste.

Statistika je zelo elastična. Če veš, kaj želiš dobiti, to vedno najdeš. Enako velja, če se želiš nečemu izogniti. Zato postaja danes ekološka ozaveščenost pogoj za preživetje in moramo nekatere stvari nujno vedeti, če želimo obvarovati svoje zdravje. O zastavljenih kriterijih, na katerih slonijo uradne ocene, kaj je škodljivo in kaj dovoljeno, bi lahko zelo dolgo razpravljali.  O tem, kakšne so zmote pri določanju meje za minimalno količino dovoljenih pesticidov in njihovo neškodljivost ter kako se pred njimi ubranimo, boste lahko poslušali v soboto, 23. maja, ob 10.30 v Planetu Tuš v Kranju, na predavanju Antona Komata, na katero vas srčno vabimo.

Glede jagod vam priporočam, da jih uživate, le če jih sami gojite ali če jih gojijo tisti, ki jim zelo zaupate. Kljub temu da po statistiki jagode vsebujejo trikrat manj ostankov pesticidov kot jabolka, ta lahko dobro umijete in po potrebi olupite, z jagodami pa se tega ne da. Za tiste, ki nimate svojih, a se jim ne želite odreči, je rešilna bilka iskalnik po ekoloških kmetijah. Vtipkajte na strežniku http://www.eko-kmetije.info/ in vpišite, kakšno živilo iščete. Dobili boste seznam eko ponudnikov, h katerim se lahko odpravite po varnih nakupih.

Španske jagode so sploh velika evropska težava, saj je celo svetovna organizacija za zaščito okolja že lani opozorila kupce, da z njihovim nakupom podpirajo uničevanje okolja in tudi svojega zdravja. Okoli 95 odstotkov vseh jagod v Španiji namreč vzgajajo na površini 5000 hektarjev v okolici narodnega parka Donana, ki je uvrščen na seznam svetovne dediščine.

Španske jagode se bohotijo tudi v mnogih slovenskih prodajalnah, zato smo se obrnili na zdravstveni inšpektorat. Pojasnili so nam, da so v letu 2008 načrtovali odvzem 35 vzorcev svežih jagod, vsak mesec pa opravijo pet vzorčnih analiz. Za zdaj so v 11 vzorcih, sedem jih je bilo španskega in štirje italijanskega porekla, ugotavljali prisotnost 187 različnih pesticidov. Znani so le rezultati za pet španskih vzorcev, ki kažejo, da nobeden od preiskovanih ostankov pesticidov ne presega s predpisi določene mejne vrednosti. 

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: