Vprašanja/odgovori

Kaj nam pove blato      

VPRAŠANJE:
Te dni berem o presejalnem programu za odkrivanje raka debelega čreva, ki ga bodo izvajali z odvzemom vzorcev blata. Zanima me, ali lahko iz blata dobimo rezultate o tako pomembnih boleznih, kot je rak danke, in ali naj se človek udeleži tega presejalnega testiranja kot preventive pred rakom.

ODGOVOR:
Blato je zelo dober diagnostični pripomoček, ki ga že tisočletja uporabljajo v tradicionalnih vejah medicine. Še preden smo imeli prve laboratorije, so lahko iz blata dobri zdravniki dobili veliko koristnih informacij o stanju našega telesa. Če ga znate opazovati, iz njega tudi sami lahko veliko preberete in pravočasno ukrepate.

Besedo preventiva močno zlorabljamo. Preventiva ne pomeni, da počnemo neumnosti in potem čakamo, ali bo kakšna aparatura to pokazala, temveč pomeni, da storimo vse, da bolezen ne nastane. Opazovanje blata je zato dober opomnik, da lahko sproti odkrivamo, kaj našemu telesu ne ustreza. Glede presejalnega testiranja pa nimam nič proti neinvazivnim tehnikam, vendar ne smemo pozabiti, da se mora preventiva začeti bistveno prej.

Kaj lahko »odčitamo« iz blata?
Blato nam zelo zanesljivo pokaže, ali je naš organizem sploh zmožen pravilne presnove. Kitajci imajo zelo preprost in brezplačen test. Človekovo blato ponudijo psu. Če ga poje, je to zanesljiv dokaz, da je v blatu ostalo veliko nepresnovljene hrane, kar pomeni, da ima pacient velike težave s prebavo. Za blato zdravega človeka se pes ne meni.

Premagajte naučeni odpor in vode ne potegnite prehitro. Če si boste ogledali svoje blato, boste zelo natančno ugotovili, kaj se ni presnovilo. Če v njem zagledate koščke določene hrane, vam to lahko pove, da nekaterih snovi ne zmorete prebaviti. Če je blato zelo mastno in na vodi opazite mastne madeže, je to znak, da imate težave s presnovo maščob, kar kaže na žolčnik.

Tudi struktura blata je zelo pomembna. Pravijo, da je idealno imeti blato v obliki banane, torej gladke oblike in banani podobne trdnosti, tako da oblika ne razpada in blato ni sestavljeno iz kroglic. Če je blato pogosto premehko ali če obdobjem zaprtja sledijo obdobja prepogostega izločanja in mehkega blata, je to lahko znak, da vranica ne deluje normalno.

Idealno je, da je blato svetlo rjave barve, vendar to ni vedno nujno, ker se z blatom izločajo tudi barvila iz hrane, zato je lahko zeleno (če ste pojedli veliko špinače ali kopriv) ali rdeče, če ste zaužili rdečo peso. Če je pogosto pretemno, pa to lahko pomeni, da pojeste preveč živalskih beljakovin.

Ste zaprti?
Zaprtost je v zahodnem svetu čedalje pogostejša težava. Včasih so jo poznali starejši, danes se zaradi nje pritožujejo že dvajsetletniki. Skupno enim in drugim sta kronična dehidriranost (telo pobere preveč vode in zato blato v debelem črevesu ostaja »na suhem«) in pomanjkanje vlaknin v prebavi. Varovalno delovanje vlaknin je že dolgo znano – izboljšujejo presnovo, preprečujejo predolgo zadrževanje blata v črevesju, znižujejo holesterol, varujejo ožilje … Zato svetovna zdravstvena organizacija priporoča dnevni vnos od 25 do 40 g rastlinskih vlaknin na dan. Zveni malo, vendar za mnoge postaja čedalje teže dosegljivo. Za to količino bi v današnjem času morali vsak dan zaužiti od enega do dva kilograma sadja in zelenjave.

Žita imajo veliko višje vrednosti netopnih vlaknin, vendar imamo tudi pri tem težave. V preteklosti so žita ljudem zagotavljala zadostno količini vlaknin. Danes, ko je čedalje več ljudi alergičnih na gluten in druge snovi, ki jih najdemo v hibridnih, pregnojenih in škropljenih žitih, tudi ta čedalje pogosteje izločamo iz prehrane. Posegati moramo le po polnovrednih izdelkih iz ekološko (še bolje biodinamično – Demeter) pridelanih žit, ker je tudi pri žitih zgodba podobna kot pri sadju: največ ostankov pesticidov je prav v lupini, v kateri je tudi največ vlaknin.

Mnogi zato vlaknine uživajo kot dodatek k prehrani, kar je lahko zelo koristno, če gre za kakovostne vire. Pri otrobih se srečujemo z že opisanimi težavami, ki veljajo za konvencionalno gojena žita. Zato je veliko bolje posegati po semenih (lan, sončnice, bučnice) ali preparatih, ki so narejeni na osnovi takšnih, zelo kakovostnih, vendar tudi dražjih vlaknin.

Odvajate preveč?
Tudi to se dogaja. Če nas tišči, da bi blato praznili večkrat na dan in imamo pri tem vedno občutek, da je še kaj ostalo, imamo sindrom živčnega ali razdraženega črevesa. Za to stanje je značilno tudi to, da je blato premehko, skoraj tako, kot bi imeli drisko. Zahodna medicina za ta pojav še ne najde vzroka, kitajska tradicionalna medicina pa ga vidi v težavah z vranico, ki jo izčrpavamo s preveč sladke hrane in preveč skrbi, ki si jih nalagamo.

Recept kitajske medicine pri tem pravi, da je treba zaužiti čim več živil, ki bodo vrnila moč vranici, da pravilno upravlja tekočine v telesu in tako tudi blato ravno prav »izsuši«. Za to so odlična živila stročnice, predvsem črni in rdeči sorte fižola, črna leča, črni sezam, orehi, med … In seveda opustitev sladkorčkov ter odvečnih skrbi. Zahodna fitoterapija pa je našla naravne rešitve v obliki rastlinskih izvlečkov. Naravno zdravilo, ki pomaga uravnavati razdraženo črevo, lahko dobite tudi v naših lekarnah.