Vprašanja/odgovori

Pozor pri izbiri lanenega semena 

VPRAŠANJE:
Pozdravljeni. Vsak dan si olajšam prebavo, tako da zjutraj na tešče pojem laneno seme, a ga ne žvečim. Opazila pa sem, da je bilo biološko pridelano seme učinkovitejše kot »navadno«, ki je tudi cenejše. Zakaj je tako oziroma ali bio torej res bolj učinkuje ali pa sem imela samo »slabši« odvajalni dan po uživanju navadno pridelanega lanenega semena?

ODGOVOR:
Vaše opažanje je zelo zanimivo. Na osnovi enega dneva je težko sklepati, vendar obstaja veliko dokazov, da ekološka živila v telesu učinkujejo drugače kot konvencionalna.

Skupne ugotovitve sedmih raziskav, ki so med letoma 1995 in 2003 primerjale živila rastlinskega izvora (iz ekološke in konvencionalne pridelave), jasno pričajo o tem, da ekološko pridelana živila vsebujejo manj pesticidov in nitratov, zato pa veliko več vitamina C in sekundarnih snovi (pri biozelenjavi do 50 %) ter so veliko okusnejša. Gre za snovi, ki učinkujejo antioksidativno, protimikrobno, krepijo imunski sistem, učinkujejo proti vnetjem, preprečujejo raka. Biosadje in biozelenjava vsebujeta več antioksidantov (npr. polifenolov). Tudi delež suhe snovi je v ekološko pridelani listnati, koreninasti in gomoljni zelenjavi do 20 % višji, kar pomeni, da vsebujejo več vlaknin in manj vode. Vse to močno vpliva tudi na boljšo prebavo in lažje odvajanje.

Ker sta pri lanenem semenu bistvena sluz in velik delež večkratno nenasičenih maščobnih kislin, je zanimivo pogledati, kako se način pridelave izraža v vsebnosti prav teh dragocenih in zdravilnih maščob. Raziskav na lanenem semenu nisem odkrila, vendar v povzetku 175 mednarodnih raziskav lahko preberemo, da ekološko meso in mleko vsebujeta kar trikrat več konjugirane linolne kisline kot v mlečni maščobi konvencionalnega mleka. Iz raziskave o različnih jogurtih, ki jo je izvedel Greenpeace, je razvidno, da bio jogurt vsebuje več zdravih maščobnih kislin omega-3. Tudi ena redkih prehranskih študij, ki so jo opravljali na mladih materah, ki so se med dojenjem prehranjevale ekološko, je pokazala, da je bilo v njihovem mleku bistveno več nenasičenih maščobnih kislin (omega-3 in CLA).

Lahko torej sklepamo, da ekološki način pridelave lanenega semena zelo vpliva na delež dragocenih maščob omega-3 in verjetno tudi na vsebnost drugih zdravilnih učinkovin, zaradi katerih ga sploh uživamo.

Temu lahko dodamo tudi mnenje dr. Johanne Budwig, ki je verjetno najtemeljiteje raziskovala laneno seme in laneno olje ter z njima dosegala odlične rezultate pri zdravljenju raka, artritisa, srčno-žilnih in številnih drugih bolezni. Tudi ona je ugotovila, da je za zdravljenje uporabno le ekološko pridelano laneno seme in neoksidirano hladno stisnjeno laneno olje, ker ima samo to energijski naboj, ki lahko premakne zaspale procese v našem telesu in celicam povrne vitalnost. Njene tri knjige so končno prevedene tudi v slovenščino in so obvezno branje za vsakogar, ki si želi pomagati z lanenim semenom ali lanenim oljem.

Varčevanje se ne izplača
Dodaten razlog, zaradi katerega se ne izplača varčevati pri izbiri lanenega semena, so neljubi dogodki, ki so presenetili tako predelovalce kot inšpekcijske službe. V drugi polovici lanskega leta so na evropskem trgu zaznali gensko kontaminacijo lanenega semena. Tudi v Sloveniji so zato iz prodaje vzeli precejšnjo količino lanenega semena.

Od kod se je to vzelo, če na trgu ni nikjer dovoljena (oziroma vsaj uradno ni) pridelava gensko spremenjenega lana? Predelovalci, nevladne organizacije in inšpekcijske službe poskušajo ugotoviti, kako se je to zgodilo. Ve se, da z gensko spremenjenim lanom potekajo poskusi, vendar za zdaj ni dovoljeno komercialno gojenje. Ker je lanskoletna žetev že zdavnaj pobrana, je težko ugotoviti, ali se je kontaminirala že v semenskem materialu, na polju ali pozneje. Zato predelovalci, nevladne organizacije in inšpekcijske službe še ugibajo in čakajo na novo sezono, ko bodo lahko na terenu videli, kako je s tem. Noben izmed možnih scenarijev pa ni prijeten: ali je kdo pustil v obtok popolnoma neznano in uradno neregistrirano sorto lanenega semena ali se je kakšna druga za pridelavo dovoljena gensko spremenjena rastlina križala z lanenim semenom in pripeljala do njegove genske spremembe. Kar koli se dogaja, je dokaz, da so posledice igranja z gensko spremenjenimi živili nepredvidljive, neizogibne in nepovrnljive.

Vam pa še naprej priporočam, da se držite ekološko pridelanega semena in pri tem za vsak primer pregledate tudi, kje je pridelano. Prav zaradi neljubih dogodkov so namreč nadzor v zahodnoevropskih državah precej poostrili, zato je tudi verjetnost kontaminacije pri živilih, ki prihajajo od tam, manjša.