Vprašanja/odgovori

Ali lahko zaupamo vsem bio izdelkom?

VPRAŠANJE:    
Nismo prav premožni, vendar bi vseeno radi jedli zdravo in se izognili pesticidom. Opazila sem, da imajo Hofer, Mercator, Špar, DM in druge verige eko izdelke pod lastno blagovno znamko, ki so precej cenejši kot enaki izdelki drugje. Vsi imajo tudi oznako, da so iz ekološke pridelave. Zanima me, ali so enakovredni tistim, ki jih ponujajo drugi ponudniki, ali gre znova za kakšno zvijačo.

ODGOVOR:
Velike trgovske verige so že dolgo nazaj začutile, da prihodnost pripada eko živilom. Kljub temu, da pred nekaj leti takšne pridelave in predelave ni bilo veliko, so eko izdelki bili in so še vedno med najhitreje rastočimi segmenti v prodaji. V Avstriji npr. pomenijo že pet odstotkov vseh prodanih živil. Tudi v Sloveniji povpraševanje kupcev raste veliko hitreje od ponudbe domačih pridelovalcev, kar trgovci poskušajo zapolniti z vedno večjo ponudbo iz uvoza. In ker naše ministrstvo še vedno vozi vzvratno, ko gre za organizirano spodbujanje eko pridelave, trgovci s polno paro iščejo strateške partnerje na tem področju.

Čedalje več jih išče neposredne dobavitelje, ki bodo prodajali pod njihovo trgovsko blagovno znamko. S preskakovanjem stopničke v posredništvu željo tako nekaj prihraniti in ponuditi eko izdelke ceneje. Če bi se pri tem tudi ustavili, bi lahko rekli, da smo dobili enako kakovost, vendar ceneje.

Toda velike verige potrebujejo velike dobavitelje. Torej iščejo takšne pridelovalce in predelovalce, ki delajo na veliko, ker le ti lahko ponudijo potrebne količine. Tu pa že lahko govorimo o kvalitativni razliki, ker veliki dobavitelji npr. pridelujejo na 150 ha, njihovo delo je praviloma v celoti mehanizirano in pri takšni pridelavi živila »ne vidijo« prav veliko človeških rok. Tako se npr. eko korenček lahko prideluje, ne da bi se karkoli v celotnem procesu naredilo ročno. Stroj ga poseje, stroj ga pobere, stroj ga umije in spakira. V tem pogledu je pridelava precej podobna konvencionalni, le da so seme, gnojila in škropiva ekološka. Ne gre za to, da smo sentimentalni, preprosto gre za popolnoma različno logiko, ki tudi ustvarja različno kakovost izdelka. Tam, kjer je eko kmetija sklenjen krog in so na njej živali, ki dajejo gnojila, ter vrsta pridelkov, ki se izmenjujejo na površinah, lahko govorimo o sklenjenih krogotokih, v katere se ne vnaša skoraj nič od zunaj. Tam, kjer so na prvem mestu številke, pa sta organizacija in posledično tudi pridelek drugačna.

Največja razlika pa vsekakor nastaja v predelavi. Ker živila navadno prepotujejo velike razdalje in morajo zdržati dlje časa na policah, se temu primerno tudi obdelajo.

Tako npr. bio mleko lahko pomeni sveže, pasterizirano ali tudi sterilizirano in homogenizirano mleko. Tisti, ki se na to spoznajo, trdijo, da v resnici gre za neprimerljive kakovosti, vseeno pa lahko vse tri vrste mleka nosijo oznako bio. Tudi znotraj ene oblike predelave so velike razlike. Tako je npr. postopek pasterizacije precej raztegljiva kategorija. Lahko gre za temperature od 62 do 85 stopinj in za trajanje od nekaj sekund do 30 minut. Kot vidite, se pod oznako pasterizirano lahko skriva zelo velika razlika v »živosti« živil.

Ko gre za bio jajca, res menim, da ni vseeno, ali uživam takšna, ki jih nesejo kure, ki se v skupinici s svojim petelinom veselo podijo po svoji kmetiji in za kosilo dobijo enkrat ostanke zelja, drugič koruzo in vse to začinijo z izbranimi travami in črvički, ali gre za velike farme, v katerih je vse vnaprej določeno in sprogramirano in je krmo (četudi ekološko) kuram nekdo določil vnaprej.

Pri sadju in zelenjavi oznaka bio zagotavlja, da na izdelku ne bo pesticidov, vendar nič ne pove o tem, ali bomo res za svoj denar dobili maksimalno vitaminov, rudnin in antioksidantov, ki jih takšno živilo lahko ponudi. Ko korenček kupim pri eko kmetu, ga lahko shranim tudi za nekaj tednov in bo ohranil trdnost. Kupljeni bio korenček, ki ga dobimo v hipermarketih, pa pogosto že v nekaj dneh ali celo urah postane gumijast, ker je oksidiral (domače povedano mu zrak izsesa življenje), kar je tudi neposreden dokaz, da je njegova vsebnost antioksidantov premajhna. Podobno velja za eko sadje, ki je prepotovalo pol sveta, da je prispelo k nam, kar pomeni, da ga niso obrali v polni zrelosti. Zanimivo je, da moj kuža, ki ima zelo rad jabolka z domačega vrta, kupljena eko jabolka včasih noče jest. (Konvencionalna še poduha ne!)

V prihodnosti se obeta segmentacija bio izdelkov na premium bio izdelke in standardne bio izdelke. Prvi bodo še vedno prisegali na domačo proizvodnjo, tradicionalno predelavo in lokalno trženje, v standardni ponudbi pa bomo dobili izdelke, ki bodo sicer zadovoljili merila ekološke pridelave in predelave, vendar bosta ti industrijski in jih po kakovosti zagotovo ne bomo mogli primerjati z »domačo pridelavo«.

Ko gre za ponudbo verig, ki jih omenjate, ni mogoče dati enotnega odgovora. Vsekakor pazljivo berite besedilo na embalaži. Tako boste npr. ugotovili, da nekateri eko izdelki vsebujejo zelo veliko rjavega sladkorja in celo hidrogenizirane maščobe. Ko gre za osnovna živila, kot so žita, vam priporočam, da opravite test kaljivosti. Ko npr. kupite kakšno celo seme žit ali stročnic, pustite pest zrn kaliti – če ugotovite, da ne kalijo, imate v rokah presušen ali z UV-žarki obsevan izdelek, v katerem ni življenja. Če semena lepo kalijo, potem vsaj veste, da ste kupili živo hrano, ki v sebi še vedno nosi vse, kar bi potrebovala za novi življenjski ciklus.

Tudi pri sestavi je treba biti pozoren. Tako npr. zasledimo sladke namaze, ki so narejeni iz najcenejših maščob, z gostili in aromami, in tudi takšne, ki so dražji, vendar imajo veliko večji delež kakovostnih sestavin, brez nepotrebnih polnil. Podobno velja za paštete in slane namaze. Izogibajte se takšnih, v katerih so hidrogenizirane maščobe, četudi so mogoče bio. Po besedah dr. Budwigove hidrogenizacija iz maščob naredi plastiki podobno snov, ki hudo obremenjuje naše telo, in je vseeno, ali so v tem postopku obdelali bio ali konvencionalne maščobe.

Kot vidite, ni vse enako, in pri izbiri je treba biti pozoren. Oznaka bio oziroma eko je dobrodošel, vendar ne nujno zadosten pogoj, da rečemo, da je živilo res vredno našega denarja.

---

Ključne besede:
eko živila, eko pridelava, ponudba, predelava, jajca, mleko, sadje, zelenjava, bio, sestava

 

Sorodna vprašanja:

0,0625