Vam lahko bakterije očistijo hišo?    

Dolga desetletja smo bili ujeti v vojno proti bakterijam. Tiste v telesu smo ubijali z antibiotiki, tiste na koži z antibiotičnimi kremami in pršili, na vse, kar miga v stanovanjih, pa smo se spravljali z dezinfekcijskimi sredstvi, ker so nas prepričali, da je »le dezinficirano zares čisto«.

Danes pa vemo, da je v vojni proti bakterijam kratko potegnil človek. V knjigi Vojna ali mir z bakterijami je zelo lepo opisan epilog te vojne: bakterije so se prilagodile in postale odporne proti našemu orožju. MRSA (bakterijska okužba, odporna proti antibiotikom) je na bojnem pohodu po naših bolnicah in farmah, kjer masovno redijo živali. 

Tudi pri drugih okužbah veliko zdravil ne učinkuje več,  zato smo ob morebitnem izbruhu bakterijske epidemije res v večji nevarnosti kot pred odkritjem antibiotikov. Sočasno so v naših prebavilih koristne bakterije odstopile mesto nadležni kandidi, ki vse več ljudem povzroča kronične težave.  

Že pred stoletjem so bila mnenja o pravi strategiji za premagovanje patogenih bakterij deljena. Ena struja je zagovarjala antibiotike in s pomočjo zainteresirane farmacije zmagala. Druga, ki je od začetka svarila pred dolgoročnimi posledicami in predlagala probiotično strategijo, pa je ostala preslišana, kljub temu, kot pravi zgodovina, da je zelo dobro predvidela, v kakšno slepo ulico nas bo pripeljalo uničevanje bakterij za vsako ceno.

Danes nimamo druge izbire, kot da spet začnemo sodelovati z bakterijami. Dobre bakterije so inteligentnejše od naših kemikalij in kaže, da znajo temeljiteje opraviti s patogenimi bakterijami. Zato so znanstveniki na vseh področjih, vključno s farmacijo, zdaj začeli  preučevati delovanje koristnih mikroorganizmov. 

V zvezi z učinkovanjem na zdravje tako zdaj na veliko preizkušajo različne mešanice probiotikov, ki so se pokazale za učinkovite pri blaženju posledic jemanja antibiotikov, pri driski, zaprtju, celo pri okužbi s salmonelo… 

Paralelno so odkrili, da so bakterije lahko odličen pomočnik tudi v hiši in okrog nje.

Z besedo efektivni mikroorganizmi označujemo mlečnokislinske bakterije, koristne kvasovke, fotosintetske bakterije, aktinomicete in encimatsko aktivne glive. Večino poznamo že zelo dolgo in jih uporablja tako živilska industrija kot farmacija. 

Novost je, da vse bolj poznamo tudi njihovo delovanje v kompostniku, na vrtu, pri razgradnji odplak, čiščenju vode in podobno. Z njimi si pomagajo tudi pri največji okoljski katastrofi, ki jo je povzročilo izlitje nafte v Mehiškem zalivu. Uporabljajo jih tudi naši reševalci pri različnih ekoloških nesrečah.

Kemikalije učinkujejo tako, da takoj pobijejo ali – z veliko močjo razmaščevalcev, gensko spremenjenih encimov in podobnih snovi – razkrojijo ostanke v ceveh. Seveda le tiste, ki se jih dotaknejo. Če cev ni popolnoma zamaščena, bodo čistila hitro zdrsnila naprej in pustila za seboj delne zamaške, okrog katerih se potem hitro ustvarijo novi.  Mikroorganizmi delujejo tako, da preprosto pojejo organsko snov. Torej če je cev zamašena, se bodo ustavili prav tam, kjer jih čaka pojedina, in ne bodo odnehali, dokler ne pojejo vsega. Ko bodo pojedli, kar je bilo na poti, se bodo premaknili do naslednje ovire, in tako jih boste imeli v vlogi stalne patrulje v svojih cevovodih. Lahko se premikajo po ceveh gor ali dol, česar kemikalije ne zmorejo. Ob tem so toliko pametni, da se ne bodo lotili tudi vaših cevi, kar ne velja za kemikalije. Skrb, da bi se preveč razmnožili in potem vdrli nazaj v vaše stanovanje, je odveč, ker živijo le, dokler so na voljo organski odpadki. Podobno delujejo tudi v jaških in greznicah. Čudež narave je, da zmorejo mikroorganizmi poleg organskih snovi prebaviti in nevtralizirati precej naše hišne kemije.

V zadnjem času si efektivni mikroorganizmi utirajo pot tudi v druge dele hiše. Tako npr. že obstajajo sistemi za hišno kompostiranje, ki jih namestimo na kuhinjski pult in v nekaj dneh iz zbranih kuhinjskih odpadkov naredijo odlično gnojilo za rastline. 

Končno so na voljo tudi kompostna stranišča, kjer koristne bakterije reciklirajo vse, kar pride iz nas, in iz tega, če verjamete ali ne, ustvarjajo koristno gnojilo. 

Tudi če imate klasično stranišče, bodo mikroorganizmi vse, kar pride v greznico ali biološko čistilno napravo, lepo pojedli. Koristni so seveda tudi v vrtnih kompostnikih –  kompost se z njihovo pomočjo hitreje razkraja in na koncu vsebuje več dragocenih hranil.

Če jih kmetje dajajo v gnojnico, ta več ne smrdi. Z dajanjem v hleve pa dosežejo, da so higienske razmere, v katerih živijo živali, boljše ter je manj bolezni in okužb.

Ker je izdelkov in možnosti vse več, je najbolje, da se o tem pozanimate na spletu ali udeležite kakšne predstavitve, ki jih je v Sloveniji precej.  Bodite pozorni le na naslednje: v izbranih mešanicah morajo biti le takšni mikroorganizmi, ki jih najdemo v naravi. Kakšne gensko spremenjene pošasti, ki se zna še razmnoževati, res ne bi želeli spustiti v svojo hišo ali na vrt, mar ne?