Vprašanja/odgovori

VPRAŠANJE:

Ali obstaja kakšna možnost, da ugotovimo, koliko ostankov pesticidov je v hrani, ki jo kupujemo? Koliko je mogoče verjeti eko kmetom, da zares ponujajo eko izdelke in ne preprodajajo poceni kupljene uvožene zelenjave?

ODGOVOR:

V državah, v katerih redno spremljajo količino pesticidov v živilih vseh kategorij, ugotavljajo, da se količina pesticidov povečuje. Pred leti je ostanke pesticidov vseboval vsak tretji izdelek, ki ga najdemo na policah supermarketov. Danes je ta delež skoraj 40-odstoten. Kako je v Sloveniji, lahko le ugibamo. Škoda je besed o tem, kaj vse v državi ne funkcionira, kakor bi moralo. Raje se ne zanašajte na tiste, »ki so za to plačani«, in skrb za svoje zdravje prevzemite sami.

Nadzirana ekološka pridelava
Nakup izdelkov iz nadzirane ekološke pridelave je še vedno najzanesljivejša oblika varnosti. Kriterije, ki jih ta živila morajo izpolnjevati, lahko preberete na www.zazdravje.net v rubriki Skupaj razkrivamo. Neodvisni testi kažejo visoko zanesljivost teh oznak. V Evropi je, odvisno od države, zanesljivost od 90- do 97- odstotna. Tudi kadar so v živilih našli ostanke pesticidov, je šlo za desetkrat manjše količine, kot je povprečje v standardnih izdelkih. Ob tem so še ugotovili, da so razlog kontaminacije pogosto neustrezen prevoz, razmere za skladiščenje pri trgovcu ali neustrezna embalaža.
Ali ponudba na tržnicah ustreza tej statistiki, je težko ugotoviti. Če že ne morete dobiti laboratorijskega izvida, vprašajte »druge strokovnjake«, ki so sposobni ločevati naravno od tistega, kar to ni.

Moj kuža detektiv
Moj kuža je velik ljubitelj domačih jabolk. Dovolj je, da vzamem jabolko v roke, in že bo prišel prosit za košček. Njegovo zanimanje je nekoliko manjše, če kupim neekološko pridelana jabolka, vendar grižljaj kljub krajšemu premisleku poje. Nekajkrat sem kupila jabolka iz integrirane pridelave. Prodajalka me je srčno prepričevala, da jih ne škropijo. Moj kuža se očitno s tem ni strinjal. Ni ga bilo mogoče prepričati, naj jih preskusi.
Podobno mi moj štirinožni prijatelj pomaga identificirati dober korenček, česen in sire. Na ekološko pridelane sire je dobesedno nor. Da zaužije tisto, kar ponujajo na policah trgovin, pa mora biti že zelo lačen.
Ljudje včasih niso imeli na voljo laboratorijev, a so o tem, kaj je kakovostna hrana, vedeli veliko več od nas. Skoraj vsaka žival vam bo znala pokazati, katera voda je kakovostna. V dve posodi dajte vodo, ki jo želite testirati, in opazujte, kaj se bo zgodilo. Enako velja za vrsto drugih živil.
V drugi svetovni vojni so preživeli tisti, ki so znali ugotoviti, katere divje rastline in gobe so užitne. Moja tašča je takrat vse, kar je nabrala, nesla najprej kravi. Če je krava to hotela jesti, so vedeli, da je užitno. Če je požvečila in izpljunila, je bilo pogojno užitno. Če pa je rastlino zavrnila, se tega niso več dotikali.

Verjemite gosenicam!
Za ugotavljanje neoporečnosti sadja in zelenjave vam toplo priporočam, da greste namesto na tržnico kar na kmetijo. Če boste videli, da zelje, ki ga želite kupiti, raste na kilometer dolgi njivi, na trdi in grobi zemlji brez plevela in da so vse glavice enako velike in nepoškodovane – stran s te kmetije. Če boste videli veliko plevelov, rožic, različne glave in nekaj obgrizenih listov, verjemite gosenicam, da vedo, kaj je dobro.
Stisnite zemljo med prsti. Če je suha, mrtva in trda, potem verjetno uporabljajo umetna gnojila in pesticide. Tam, kjer je zemlja polna življenja, jo boste lahko obračali s prsti tudi v največji suši. Da dojamete, o čem govorim, pojdite na kakšno biodinamično kmetijo.
Če kupujete mlečne izdelke, potem poglejte, kako se živali odzivajo na lastnika. Če se veselo približajo, ko ga zagledajo, potem veste, da z njimi ravna ljubeče. Če se stiskajo v kotu in se ga bojijo, potem so v stresu in je takšno tudi njihovo mleko. Vprašajte na kmetiji, kako je njihovim kravam ali ovčkam ime. Če živali ne razlikujejo med seboj in so za lastnike le številke, potem jih tako tudi gojijo in hranijo.
Kmalu boste ugotovili, da sploh ne potrebujete kemičnih testov, da bi lahko ločili hrano, pridelano z ljubeznijo in spoštovanjem do narave, od tiste, ki je gojena le zaradi dobička.

Kmetija ni tako daleč
Slovenija ima pod eko nadzorom več kot 2000 kmetij. To pomeni, da imate eko kmetijo mogoče bližje kot prvo eko tržnico. Veliko kmetov bo z veseljem zasejalo vse tisto, kar potrebujete. Tega trenutno ne počnejo, ker nimajo časa, da bi se ukvarjali še s prodajo po tržnicah, odprodaja po žaljivo nizkih cenah, ki jih ponujajo veletrgovci, pa jih ne zanima.
Tisti, ki nimate velike shrambe, se lahko dogovorite, da  vam vašo zalogo shranijo in jo hodite iskat po potrebi. Če ste pripravljeni zavihati rokave in občasno pomagati, bo vse še cenejše. Vaši otroci bodo na kmetiji uživali bolj kot v multikinu ali v zabaviščnih parkih, pa še veliko koristnega se bodo naučili.

Seznam vseh eko kmetij najdete na naslovu:
http://www.eko-kmetije.info/iskanje.asp
Zveza eko kmetov objavlja seznam kmetov z blagovno znamko BIODAR. Najdete ga na naslovu:
http://www.zveza-ekokmet.si/
Ne tej strani imajo tudi odlično predstavitev ekoloških turističnih kmetij.
Če nimate dostopa do interneta, lahko za informacije o eko kmetijah pokličete:
Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu, MB, tel.:
02 228-49-41
Bureau Veritas, tel.: 01 475-76-61
IKC, tel.: 02  250-58-49