Vprašanja/odgovori

VPRAŠANJI:

1. Doslej sem kokosovo olje uporabljala le za nego kože pri otroku. Zdaj sem našla letak, na katerem piše, da je dobro tudi za kuhanje. Ali je kokosovo olje primerno za otroke in kako ga lahko pripravljamo? Polona K.

2. Prebrala sem, da se moramo izogibati nasičenim maščobam, obenem pa berem vse več prispevkov o koristnosti kokosove maščobe, ki je nasičena maščoba. Ne vem, ali jo je dobro uživati ali ne. Manica R.

ODGOVOR:

Pri kokosovem olju ali maslu (tako mu rečejo, ker je na sobni temperaturi trdo) je šlo za dolgoletno zmotno prepričanje, da so kokosove maščobe škodljive, zato ker so jih »popredalčkali« v nasičene maščobe, ki po veljavni prehranski doktrini v prehrani niso zaželene. Nova spoznanja pa to zdaj spreminjajo!

Nova spoznanja
Srednje verižne molekule maščobnih kislin v kokosovem olju so podobne maščobam v materinem mleku in imajo tudi podobno funkcijo. Lavrinska kislina se v človeškem organizmu spremeni v monolavrin, ki ga telo uporablja za uničenje posebnih virusov z lipidno ovojnico, kakršni so virus herpesa, HIV, virus prehlada, Candida Albicans in nekatere patogene bakterije.

Kako močno antivirusno učinkujejo kokosove maščobe, je potrdil tudi dr. Conrato S. Dayrit Emertius, profesor farmakologije z univerze na Filipinih, z raziskavo. S kokosovimi maščobami mu je uspelo znižati obremenjenost z virusi pri pacientih, obolelih za aidsom.
Dr. Mary Enig, znana biokemičarka in nutricionistka, poroča o otrocih, pri katerih so ugotovili, da so HIV pozitivni, čez nekaj časa pa so bili spet HIV negativni. S prehrano so dobivali visok delež kokosovih maščob, in te so po znanstveničinem mnenju pomagale, da se je v telesu generiralo dovolj antivirusnega monolavrina.

Edini vir lavrinske kisline, ki ga lahko primerjamo s kokosovo maščobo, je materino mleko. V kokosovi maščobi ga je skoraj 50 odstotkov, v materinem mleku pa nekaj več kot ena tretjina. Če pogledamo in primerjamo z naslednjim živilom, v katerem najdemo to kislino, je to maslo, v njem ga je le 3 odstotke.

Pospešuje presnovo
Kokosove maščobe imajo še eno lastnost, ki vas bo zelo razveselila, če se borite z odvečnimi kilogrami. Dokazano je, da kljub velikemu številu kalorij, ki jih sama vsebuje, v telesu pospešuje presnovo in tako pri njenem uživanju zgori več kalorij, kot jih sama prinese.
Naturopati jo navajajo kot prednostno maščobo, ki pomaga pri diabetesu. Pomaga uravnavati sladkor ter zmanjšuje sekundarne posledice bolezni. Kokosova maščoba za svojo prebavo potrebuje manj encimov in zato ne obremenjuje trebušne slinavke. Obenem kokosova maščoba dobavlja energijo v celice neposredno in pri tem ne potrebuje inzulina. Dokazano izboljšuje izločanje inzulina in resorpcijo glukoze. Journal of Indian Medical Association poroča, da se je število obolelih za diabetesom močno zvišalo z opuščanjem kokosovih maščob in uvajanjem nenasičenih rastlinskih olj, ki jih promovirajo kot »zdrave za srce in ožilje«.

Kako uporabljamo kokosovo maščobo
Na trgu je na voljo več vrst hladno stisnjenih maščob, ki imajo značilen vonj in aromo, ter očiščena maščoba brez vonja in okusa.
- Za nego kože in las ter odpravljanje težav z glivicami, herpesom, luskavico in podobnim je uporabna le hladno stisnjena in neočiščena maščoba.
- Uporabljamo jo lahko tudi v prehrani. Najboljša je v obliki namazov, v juhah, rižotah, dodamo jo na koncu kuhanja testenin, da se ne sprimejo, in podobno. Uporabimo jo lahko tudi pri pripravi peciva pod pogojem, da so temperature pri peki do 170 OC.
- Za cvrtje in peko na višjih temperaturah je bolje uporabiti očiščeno kokosovo maščobo, ki se zažge šele pri veliko višji temperaturi. Očiščeno tudi uporabljamo, če nam značilna aroma kokosa v jedeh ne ustreza.  
Recepte za uporabo kokosove maščobe najdete tudi na spletni strani www.zazdravje.net v rubriki Skupaj kuhamo.

Koliko je dovolj?
Kljub izjemnim lastnostim je kokosova maščoba le ena izmed maščob, ki jih telo potrebuje. Približno tretjina zaužitih maščob naj bi prihajala iz tega vira. Pri aktivni terapiji proti kandidi in zajedavcem lahko začasno to razmerje spremenimo v korist kokosove maščobe, vendar le za nekaj časa. Drugače uporabljajte kakovostna hladno stisnjena olja. Enako velja tudi v prehrani otrok.

Kako izbrati?
Dobivamo veliko pisem z vprašanji, kako izbrati in katero kokosovo olje je dobro. Na policah imamo na izbiro 4 ali 5 ponudnikov očiščenega olja in vsaj deset ponudnikov hladno stisnjenih olj. Če bi jih vse preskusili, bi ugotovili, da niso enakega okusa, sestave, barve in vonja.
Naj vas te razlike in razlike v ceni ne zmedejo. Kokos je različnega okusa na Filipinih, v Indiji ali na tihomorskih otokih. Med poznavalci velja za najboljšega po okusu in kakovosti kokosova maščoba, ki prihaja s tihomorskih otokov.
Razlike so tudi v predelavi. Nekatera olja proizvajajo s stiskanjem, druga s centrifugiranjem. Tudi hitrost pridelave je pomembna. Sadeži, ki jih odprejo in stisnejo takoj po obiranju, so neprimerno kakovostnejši od tistih, ki stojijo več dni. Ti so od trenutka, ko jih odprejo, dolgo izpostavljeni oksidaciji, preden iz njih stisnejo olje.
Tudi higienske razmere niso povsod enake. Tako npr. pridelajo zelo veliko olja, ki ni čisto in je uporabno le, če ga sčistijo (rafinirajo). To je tudi odgovor na pogosto vprašanje, zakaj so neočiščena hladno stisnjena olja dražja in bolj zdrava od očiščenih.