Vprašanja/odgovori

VPRAŠANJE:

Strinjam se z vami, da je naravno najboljše, vendar me cene zdravih izdelkov spravljajo v obup. Kaj naj kupujemo tisti, ki si še navadne izdelke komaj lahko privoščimo? Lep pozdrav, Majda

ODGOVOR:

Hvala za vprašanje, ki verjetno izraža misli marsikaterega bralca. Pri cenah hrane gre resnično za paradoks. Industrija nam je vcepila popolnoma lažen občutek, da je konvencionalna hrana poceni in zdrava draga. Če se malce poglobite v dejstva, pa hitro ugotovite, da je to le navidezno.

Če bi ljudje vedeli, kako danes proizvajajo in predelujejo hrano, ki ji rečete »navadna«, bi ugotovili, da ni vredna niti desetino tistega, kar zanjo plačujemo. Če mi ne verjamete, si oglejte dokumentarni film Kruh naš vsakdanji, ki ga bodo konec februarja začeli prikazovati v Sloveniji. Avtorjem je uspelo pokukati za zaprta vrata rastlinjakov, nepreglednih sadovnjakov, ribogojnic in drugih obratov, v katerih proizvajajo (in ne gojijo) hrano, ki jo uživamo. Še sanja se vam ne, kaj so tam posneli. Težava je v tem, da je naša čutila mogoče pretentati z mamljivim videzom, kopico umetnih dišav in arom, dovršenimi etiketami in močno promocijo, ki nam dobesedno pere možgane.
Vaš želodec in drugi organi pri tem nimajo besede ter vam ne morejo dopovedati, da ste kupili le fasado, ki vaših celic ne bo nahranila, temveč bo v telesu pustila le kopico obremenilnih snovi.

Zakaj bi kupovali vodo in strupe?
Konvencionalno pridelana sadje in zelenjava, pa tudi meso, so polni vode, ki jo zelo drago plačujete. Ekološki izdelki imajo v povrečju 30 % več suhe snovi, kar pomeni, da četudi stanejo 30 % več, dobite enako hranil kot pri nakupu napihnjenih dvojčkov.

Ob tem imajo ekološka živila v povprečju tretjino več vitaminov in celo nekajkrat več pomembnih mikroelementov, zdravilnih snovi in podobno. Če jih ne dobite z živili, prej ali slej drago plačate pomanjkanje. Ali tako, da odštejete veliko denarja za prehranska dopolnila ali (kar je še huje) za zdravljenje posledic, ki se pojavijo prej ali slej.
Za konec dodajte še dejstvo, da z izbiro ekoloških živil v telo ne boste vnašali škodljive kemije, zato bo moralo vaše telo angažirati manj dragocenih snovi za draga popravila in razstrupljanje.

Povečajte izkoristek in zmanjšajte stroške!
Večina ljudi je podobna avtomobilom, ki jim iz izpušne cevi dobesedno tečeta olje in nafta. Od malega se učimo, koliko kalorij nujno potrebujemo za preživetje, nihče pa se ne vpraša, kako to, da vsaj polovica sveta živi dejavno in zdravo, četudi ne zaužije niti pol naših predpisanih kalorij.
Eden izmed odgovorov je, da imamo zahodnjaki toliko napačnih prehranjevalnih navad, da je izkoristek veliko manjši, kot bi lahko bil.
Ena izmed napačnih navad je, da po obroku zaužijemo kavo. Posledično telo ne more resorbirati kalcija in železa, ki ju nujno potrebuje.
Uživamo pekovske izdelke in peciva, narejena »na hitro« – s kvasom, zaradi česar veliko snovi iz žit  ne moremo uporabiti. Namesto tega bi morali uživati narejene z drožmi, ki so večkrat vzhajale in so snovi v njih veliko bolj prebavljive.
Veliko ljudi po obroku poje še kakšen sadež, v upanju, da bo s tem bilanca vitaminov boljša. Nasprotno. Sadje, ki »pade« na vrh kupa hrane v želodcu, ustvari le vrenje in tako pokvari zaužito hrano, da od tega zavretka nimamo veliko koristi.
Namesto da bi glavni obrok zaužili v prvi polovici dneva, ga mnogi šele zvečer, ko je presnova veliko slabša in se neprebavljena hrana le kompostira v našem črevesju.

Naštevanje podobnih napak bi lahko zavzelo polovico strani v Jani. Zakaj to počnemo? Očitno je, da smo še vedno prebogati in si lahko privoščimo, da zares izkoristimo komaj vsak tretji grižljaj.
Tisti, ki si vzamejo nekaj več časa, da hrano pravilno prežvečijo, zaužijejo ob pravi uri in v pravilnih kombinacijah, lahko veliko prihranijo. Tako so na boljšem, četudi investirajo v dražja živila.

Na koncu pa še nekaj o skritih stroških, ki jih ne vidite, a jih plačujete
Z davki, ki jih plačate pri vsaki storitvi in izdelku, ki ga kupite (DDV), ter z davki na vaš zaslužek država podpira sodobno pridelavo hrane in tako umetno ustvarja vtis, da je ta cenejša.
Če bi bili na trgu vsi izdelki prodajani po ceni, kolikor dejansko stanejo njihova proizvodnja, predelava in transport, bi bila slika popolnoma drugačna. Meso bi bilo npr. nekajkrat dražje, če ne bi država z raznimi ukrepi financirala ogromnega mehanizma administriranja, kontrole, klavnic in podobnega.
Tudi trosenje kemije po naši hrani in zemlji bi bilo veliko dražje, če uporaba pesticidov ne bi bila oproščena višjega davka (ste vedeli, da za nakup strupov velja znižana davčna stopnja?). Če pa bi morali onesnaževalci plačati še za uničenje podtalnice in za to, da ste danes prisiljeni kupovati ustekleničeno vodo, bi bili njihovi izdelki še dražji.
Prevoz zelenjave z letali iz oddaljenih koncev sveta bi moral biti veliko dražji, vendar so del stroškov goriva za letala prevalili na vaš hrbet.

Namesto tega so ekološke proizvajalce obremenili z dodatnimi stroški za kontrolo in certifikate, kar pomeni, da nam morajo dokazati, da je njihova hrana neoporečna, s čimer so njihovo hrano naredili še dražjo. Drugim ni treba dokazovati niti tega, da je užitna!

Zato ne sklepajte prehitro in ne sodite o ceni živila le po tem, kolikor denarja odštejete zanj.