Društvo Sorško polje je gorenjske kmete peljalo na ogled primera slovenske dobre prakse obnovljivih virov energije v Energetiki Vransko, na ekološko biodinamično kmetijo Zahojnik v Brodah, v mlekarno Celeia, kjer se potrošniku približujejo s tržno vedno bolj zanimivim certifikatom »brez GSO«, kmetje pa so spoznali tudi ekipo Eko civilne iniciative EkoCI, ki vodi projekt Oskrbimo Slovenijo in Vrtnarstvo botaniko v Drešinji vasi pri Petrovčah, ki s programom »EKOloško SLOvensko od nas za Vas« v zadnjih dveh letih nudi poleg ekološkega programa tudi svetovalno podporo. 

 

V društvu Sorško polje, približajmo se naravi, se prostovoljci iz občine Kranj, Škofja Loka in Medvode trudijo gorenjske kmete spoznati s priložnostmi sonaravnega kmetijstva in primeri dobrih praks na poti v nizkoogljično družbo. V sodelovanju s kranjskim in ljubljanskim zavodom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter njihovimi izpostavami v Kranju, Medvodah in Škofja Loka in pod strokovnim vodstvom terenske kmetijske svetovalke Maje Klemen Cokan je Društvo Sorško polje, približajmo se naravi, organiziralo ogled dobrih praks za gorenjske kmetovalce. S tem nadaljuje uspešno prakso predavanj in strokovnih izletov za gorenjske kmete in vrtičkarje. 

Na Energetiki Vransko je gorenjske kmete sprejel župan Občine Vransko Franc Sušnik. Seznanil jih je z edinstvenim sistemom integracije sprejemnikov sončne energije in daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Sloveniji, ki je eden od dvajsetih primerov dobre prakse Slovenija znižuje CO2, saj na leto za približno 200 ton zmanjša izpuste občinskega CO2. Od 850 gospodinjstev občine Vransko je na Energetiko Vransko priklopljenih 330, večina ostalih pa ima lastno ogrevanje na lesno biomaso. S tem so v občini zelo pocenili ogrevanje za potrošnika, izkoristili lokalne vire in zmanjšali odvisnost prebivalcev od drugih virov energije. V letu 2011 so dogradili še solarni sistem, ki v poletnih mesecih pokriva večino potreb po topli vodi. Primer dokazuje, da prebivalci skupaj orjejo ledino, če se jim nakaže smer. Tovrstni sistemi v Avstriji, Nemčiji in na Danskem že uspešno delujejo.

Na biodinamični kmetiji Zahojnik v Brodah je gorenjske kmete gostila trigeneracijska družina, ki že 10 let kmetuje ekološko, lani so pridobili tudi ekološki certifikat, letos pa so v Demeter kontroli. V večji meri prodajajo po sistemu partnerskega kmetijstva, v letošnjem letu pa so preko sistema »wwoof« gostili 11 oseb iz Kanade, Nove Zelandije, Francije in Velike Britanije, ki so na njihovi kmetiji pomagali pri kmečkih opravili, za povračilo pa so imeli zastonj prenočišče, hrano in pridobivanje izkušenj. Ogledana kmetija združujejo ekološka, biodinamična in permakulturna znanja obdelovanja zemlje na svojih 5 ha in od letošnjega leta tudi na posestvu Podgrad. Ne kmetiji gojijo veliko različnih vrst poljščin in vrtnin, posebnost letošnjega leta pa je proso z dodano vrednostjo: požeto se suši v snopih, saj naj bi imelo seme, ki se posuši v posteljici ali stroku, višjo kakovost. Na kmetiji posebno pozornost posvečajo pridelavi lastnih avtohtonih tradicionalnih semen, s katerimi postajajo neodvisni od nepredvidljivega trga. V letošnjem letu so prvič zasejali tudi industrijsko konopljo in so jim jo ob zaključku obiska poleg ostalih domačih dobrot, postregli še z izvrstnim čajem in tudi namazom iz nje. 

Med vožnjo po spodnji Savinjski dolini so gorenjski kmetje opazili, da so se hmeljišča pričela dobivati novo podobo: zaradi nižanja odkupne cene hmelja so v hmeljišči zasejani fižol sivček,  industrijska konoplja in druge poljščine. Pridelava industrijske konoplje se v Sloveniji v zadnjih letih intenzivno širi, pridelovalci širijo znanja o predelavi konoplje za potrebe zdravstva, prehrane in ekološke gradnje. 

V Mlekarni Celeia, ki je v večinski lasti zadrug in kmetov, je gorenjske kmete sprejel direktor Marjan Jakob. Mlekarna, ki je druga največja v Slovenskem prostoru, zaposluje 182 delavcev in 70 kooperantov, letno pa predela 94 milijonov litrov mleka. Njihov zadnji uspeh je pridobitev certifikata  »Brez GSO - Brez gensko spremenjenih organizmov«©  Inštituta za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru, s katerim izkazujejo predelavo mlečnih izdelkov brez gensko modificiranih sestavin od proizvodnje osnovne surovine do končnega živila, kar je v državah EU dobro uveljavljen standard, ki povečuje zaupanje v prodajne artikle. V Mlekarni Celeia so, po besedah Marjana Jakoba, za pridobitev certifikata morali prepričate vseh svojih 1222 pridelovalcev mleka, da ne uporabljajo krmil z GSO, ki so malo cenejša od tistih brez GSO, pri čemer niso zvišali odkupne cene mleka, pač pa so zvišali zanesljivost odkupa. Prodaja izdelkov s certifikatom »brez GSO« se kljub trendom upadanja prodaje primerljivih izdelkov dviguje. K temo pripomore tudi to, da so v letu 2010 iz proizvodnje jogurtov izločili vsa umetna barvila in sladila in so pri pakiranju mleka ukinili homogenizacijo. Ogled proizvodnje se je končal z željo, da bodo obiskovalce Mlekarne Celeia čez dve leti že lahko pogostili s proizvodi, ki bodo imeli ekološki certifikat.

V Spodnji Savinjski dolini delajo opazne korake na poti trajnostnega razvoja, k čemur veliko pripomore tudi ekipa Eko civilne iniciative EkoCI s svojim gibanjem za samooskrbo s hrano, zelišči in energijo, sajenjem, izmenjavo in hranjenjem avtohtonih domačih ekoloških semen, pozitivnimi točkami štafete semen, ter projektom Oskrbimo Slovenijo. Irena Rotar je gorenjskim kmetom predstavila, kako to udejanjajo z Ekofejstom vsak drugi vikend v mesecu, z oskrbovalnicami, okroglimi mizami, permakulturnim vrtom, izmenjevalnico … Predstavila je tudi njihov in njen permakulturni vrt in povedala, da je permakultura neke vrste »kmetijstvo za lenuhe«. Slogan EkoCI je sodelovanje znanje in moč je v ljudeh, naš skupni cilj pa je živeti bolje.

Strokovni del ogleda dobrih praks so gorenjski kmetje zaključili v Vrtnarstvu botanika v Drešinji vasi pri Pertovčah kjer se z vrtnarstvom ukvarjajo šest let, potrebam in povpraševanju po ekološkem kmetijstvu pa so se približali pred dvema letoma, s čimer so naredili velik premik pri sebi in v svoji okolici. V letošnjem letu načrtujejo prodajo 70.000 ekoloških sadik, z vzgojo katerih so v začetku imeli nemalo težav. Kot zanimivost – v izogib nerazgradljivim odpadkom ne prodajajo plastičnih okrasnih lončkov, pač pa imajo pestro ponudbo lončkov iz naravnih materialov. 

Na ogledu dobrih praks je odigrala ključno vlogo terenska kmetijska svetovalka I. Maja Klemen Cokan, ki je pripravila program ogleda sadov tudi njenega dela, naše kmete obogatila s svojimi spoznanji in izkušnjami ter jim odgovarjala na vprašanja. Gorenjski kmetje so se z ogleda dobrih praks vrnili spodbudnih vtisov ob videnih uspehih sonaravne pridelave hrane ter trajnostnih rešitvah, pri katerih je bila potrebna volja, zaupanje v uspeh in pogum za korak v novo. »Začeti moramo pri sebi in ne čakati na okolico«, je povedal predstavnik Društva Sorško polje, kjer že navdušeno pripravljajo nov dogodek za ozaveščanje vrtičkarjev in kmetov. 7. oktobra 2012 ob 14h bodo na Sorškem polju, na Turistični kmetiji Na poljani pripravili Ozimno eko tržnico in gostili predavanje Antona Komata o globalni prehranski krizi in izhodu iz nje. 

Osnova dejavnost društva Sorško polje, nazaj k naravi je informirati in vzpodbuditi prebivalce Sorškega polja in širše, da z uživanjem ekološko pridelane hrane zmanjšamo negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. V zadnji sezoni smo organizirali več predavanj v različnih krajevnih skupnostih na Sorškem polju, ki jih je obiskalo preko 100 poslušalcev. Prvo z naslovom »Trajnostni vidiki kmetijstva v Sloveniji« je predstavila do. Martina Bavec. Mesečno razdelimo preko 700 novic Skupaj za zdravje človeka in narave, spodbujamo šole k organizaciji šolskih eko vrtov, v Prašah pri Mavčičah pa so pričeli svoje znanje prelivati tudi v praksi na skupnem ekološko permakulturnem vrtu. Vse to jim uspeva ob podpori vseh treh občin na Sorškem polju Kranj, Medvode in Škofja loka, vseh enajstih krajevnih skupnosti, društev in krajanov s Sorškega polja.