Sorško polje, 11. novembra 2012 - Društvo Sorško polje – približajmo se naravi je na Sorškem polju organiziralo zasaditev učnih sadovnjakov v šolskih eko vrtovih, več sto učencev je spremljalo zasaditev na treh osnovnih šolah. Na skupni prireditvi ob 18. uri so šole predstavile opoldansko zasaditev, strokovnjaki pa so predstavili pomen šolskih eko sadovnjakov in eko vrtov pri vzgoji in izobraževanju otrok, ter način sajenja, oskrbe in tehnologijo ekološke pridelave sadja. 

Ob 12. uri so se na vrtovih Osnovnih šol Cvetka Golarja na Trati, Orehek in Medvode zbrali učenci cele šole ali pa le določenih razredov in sodelovali pri zasaditvi prvega drevesa v šolskih eko sadovnjakih. Ob prisotnosti mentorjev, ravnateljev, županov Mohorja Bogataja in Mihe Ješeta, ter pod strokovnim vodstvom Inštituta za trajnostni razvoj, KGZS Kranj zavoda Škofja Loka in Društva Sorško polje v sadilne jame, ki so jih izkopali že pred dvema tednoma, posadili odporne sorte jablan, hrušk, češenj, in sliv. Saditve so potekale ob petju, deklamiranju, harmoniki in sodelovanju vseh prisotnih. Saditev sadnih dreves je majhen korak v samooskrbi šole je pa velika priložnost za trajnostno izobraževanja v šolah.

Ravnateljica osnovne šole Cvetka Golarja na Trati Karla Krajnik je povedala, da je njihova šola poleg zeliščnega vrta od srede bogatejša še za tri sadna drevesa. Šola se bo tako ob 50. obletnici obstoja tudi s sadovnjakom oddolžila spominu na Cvetka Golarja, ki ni bil samo pesnik, pisatelj in dramatik, pač pa tudi navdušen čebelar in sadjar. Andrej Flajnik, mentor sadjarskega krožka v osnovni šoli Medvode, bo skupaj z učenci z veseljem bdel nad dvanajstimi sadnimi drevesi, Anita Bajde iz šole Orehek, pri kateri že uspešno rodi vrtčevski ekološki vrtiček, pa je dejala, da bodo poleg jablane, slive in češnje spomladi posadili še zelišča in jagodičje. Vsi trije šolniki so poudarili pomen šolskih ekoloških sadovnjakov kot učilnic na prostem, v katerih bodo učenci lahko spremljali rast in razvoj dreves, dogajanja v novem življenjskem prostoru za živali, hkrati pa bodo šolski sadovnjaki morda spodbuda, da si jih bodo skupaj s starši omislili tudi doma, da bodo zanje iskali nove ideje za popestritev in izboljšanje, se učili delati s sadnimi rastlinami na ekološki način, ločevati živila po kakovosti ipd.

Sadna drevesa so šolam podarili trije drevesničarji iz Dorfarij: Cegnar, Prevc in Zakotnik  in Eko drevesnica Ocepek iz Izlak, med donatorje sta se vpisala še Arboretum Volčji potok in Biotehniški center Naklo. Sadovnjaki so nastali na pobudo društva Sorško polje – približajmo se naravi, ki je k sodelovanju pritegnilo še občine Kranj, Medvode in Škofja Loka, po strokovni plati pa Inštitut za trajnostni razvoj iz Ljubljane s programom Šolski ekovrtovi in Kmetijsko gozdarski zavod Kranj. Kot je dejal predsednik društva Sorško polje Matjaž Jerala, so bili v vseh treh šolah izjemno odprti za pobudo. Sredo so izbrali kot najugodnejši dan za sajenje dreves po Setvenem priročniku Marije Thun. Na Orehku je pri sajenju sodeloval tudi kranjski župan Mohor Bogataj, na Trati pa škofjeloški Miha Ješe. Miha Ješe je na večerni prireditvi v Sokolskem domu izpostavil projekt Loško – ekološko, ki se že odvija in širi tudi na Sorško polje in izrazil željo, da bodo eko sadovnjaki in kasneje še vrtovi povezovali med seboj tudi šole na Sorškem polju. 

Na večerni prireditvi je Anamarija Slabe, vodja programa Šolski ekovrtovi na Inštitutu za trajnostni razvoj predstavila namen in dejavnost programa, v katerem sodeluje že 150 slovenskih šol in vrtcev. Jožica Fabjan, sodelavka programa in permarkulturna učiteljica, je pohvalila sodelovanje vseh treh sorških šol pri načrtovanju sadovnjakov, Germana Pivk, svetovalka pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranju, izpostava Škofja Loka in ekološka sadjarka, pa je v uvodu svojega predavanja med drugim povedala, da je ekološko sadjarsvo strokovno zahtevna in delovno intenzivna oblika pridelave. V Sloveniji je le sedem odstotkov vseh sadovnjakov ekoloških. Obžalovala je, da je jagodičje iz njih skoraj izrinjeno, v nadaljevanju pa podrobneje spregovorila o dejavnikih uspešnega sadjarstva, kot so podnebje, lega, tla, o nujnosti poznavanja ravnovesja med rastjo in rodnostjo ter med škodljivimi in koristnimi organizmi v sadovnjaku, o pravilnem sajenju in negi rastlin, o dovoljenih škropivih proti škodljivcem na jablanah v eko sadjarstvu, ter o najbolj odpornih sortah jablan.

Obiskovalci so po dogodku lahko poiskusili ekološko pridelana jabolka Germane Pivk, sladice članic društva Sorško polje, se pogovorili s predstavnico Drevesnice Zakotnik, pili zeliščne čaje in postavljali vprašanja strokovnjakom s področja šolskih eko vrtov in sadjarjem.