Naj štafeta pride še dlje in novice o samooskrbi
dodano: 24.4.2013
aprilske novice 2013 SZZČN
15. marca se je slavnostno začela druga štafeta semen. Pobuda ekocivilne iniciative je že v lanskem letu motivirala in premaknila na tisoče Slovencev, da so sejali, izmenjevali, se izobraževali ter ozaveščali javnost o pomenu avtohtonih in ekoloških semen za samooskrbo in zdravje.
Očitno so semena padla na plodna tla, saj vse kaže, da bo novoletna štafeta nekajkrat bolj odmevna od lanskoletne.
Priča temu je bilo tudi fantastično vzdušje in polna kongresna dvorana Celjskega sejma in kar je še bolj pomembno – vse večje število ustanov, medijev in strokovnjakov, ki bodo dejavno sodelovali v tem projektu.
Namesto političnih floskul glede tega, kaj bi bilo dobro storiti, je za spremembo užitek poslušati, kaj so določeni sodelujoči že storili in kaj bodo storili v tem letu.
Kot je izjavil mag. Dejan Židan, bodo v parlamentu storili vse, da zaščitijo naše naravne vire, zlasti pravico vsakega državljana do pitne vode. „Naravni resursi so najbolj državotvorno vprašanje vsake države in na primeru drugih se lahko naučimo, da je njihova privatizacija vedno v škodo države in državljanov.“
V času, ko bankam slabo kaže, je dobro vedeti, da obstajaj tudi banke, v katerih se hranijo prave vrednosti. Takšen naslov je genska banka Slovenije, ki bo to leto dejavno sodelovala v projektu – državljanom, ki želijo gojiti avtohtone sorte in sodelovati z „banko“, omogoča, da pridejo do semen, ki so pri njih shranjena. Tako bo zapuščina naših dedov in babic še bolj prisotna na naših poljih in vrtovih, posledično pa bodo v „banko“ prišle sorte, ki jih morda tam še nimajo.
Da je zanimanje za domača semena ter zavedanje, da jih ne moremo gojiti na Kitajskem in v Afriki, vse večje, priča tudi izjava Fanči Perdih, neutrudne koordinatorke slovenske pridelave eko semen Amarant. To leto se je za pridelovanje semen odločilo dvakrat več kmetov kot v lanskem letu. To sicer še ne pomeni, da bomo že letos računali na dvakrat več domačih semen, saj proces izobraževanja in uvajanja traja … Smo pa na dobri poti. In kaj boste vi, vaše podjetje, društvo, šola ali vrtec storili, da bomo varni, neodvisni in da bo naša hrana zdrava? Več o poteku akcije si preberite na portalu Ekoci. Kot pravi neutrudna pobudnica iniciative Irena Rotar: „Vsako dejanje šteje.“
Za več slovenskih semen Zahvaljujoč neutrudnemu delovanju Fanči Perdih ter seveda vse večjemu povpraševanju po eko semenih, se bo v tem letu število slovenskih eko kmetov, ki se ukvarjajo s semenarstvom, podvojilo. To pa še ne pomeni, da bomo že v tem letu imeli dvakrat več domačih semen. Pot do dobrega domačega semena ni kratka in enostavna. Trenutno poteka izobraževanje kmetov za tovrstno delo. Semena pa lahko pričakujemo v naslednji sezoni.
Naj na vrtu raste zdravje Vse več ljudi spoznava moči začimbnic in zdravilnih rastlin, zato je tudi na naših vrtovih vse več prostora za takšne, zdravju prepotrebne rastline. Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin, IHPS v Žalcu, ponuja sadike ekološko pridelanih rastlin iz certificiranega semena. V njihovi zbirki 250 zelišč boste našli tudi to pomlad zelo iskane: pegasti badelj, črno kumino, tulsi in druge vrste bazilik, koriander itd. Spoznajte njihovo ponudbo na www.ihps.si ali po telefonu 03 71 21 600. Prvi vikend v maju vabljeni na vodene oglede vrta in svetovanje.
Ekološke in nerazvajene sadike Zima je bila zares predolga, zato bomo bližnjice do pridelka iskali z uporabo sadik. Zdaj že vemo, da pregnojene in prehitro zrasle sadike s prihodom v „resnično okolje“ utrpijo prevelik šok in pogosto obstanejo v rasti. Zato tudi na tem področju velja – počasi se daleč pride. Poiščite ekološko pridelane sadike.
Največ ponuja Amarant (za seznam prodajnih mest, glej www.amarant.si), Majdin gaj (www.majdingaj.si, 031 345 849) in društva za biodinamiko na svojih srečanjih. Vse več ponudbe je tudi na eko tržnicah.
Hrana za štiričlansko družino na 60 m2? Ali dvomite, da je kaj takega mogoče? Pridite in se prepričajte. In kar je še bolj pomembno, naučite se tudi sami pridelovati hrano za svojo družino. Strokovnjak kluba Gaja g. Igor Škerbot, dipl. agronom spec. zelenjad., KGZS Celje in Društvo La Vita so v Pirešici pripravili vrt te velikosti, v katerem bodo v celotni sezoni potekala izobraževanja in praktično delo. Še vedno se lahko pridružite. Več informacij najdete na www.lavita.si.
Varuhi semen Karmen Valenti je še ena izmed neutrudnih oseb, ki se ji lahko zahvalimo, da že nekaj let spodbuja, ozavešča, izobražuje in tudi dejavno organizira izmenjavo semen v Sloveniji. Pred kratkim so varuhi dobili tudi svoje prostore za knjižnico v okviru Centra alternativne in avtonomne produkcije v Mariboru. Seme na seme in poglejte, do kam je mogoče priti!
|