Naložba v zdravje?
dodano: 9.5.2016
Sanja Lončar (majske novice SZZČN 2016)
Nekateri vam svetujejo, da za otrokovo zdravje poskrbite tako, da shranite njegove matične celice. Drugi vam govorijo, da mu odprete hranilno knjižico. Mi vam priporočamo, da poskrbite, da matičnih celic in prihrankov za zdravljenje sploh ne bo potreboval.
Samooskrba pomeni veliko več kot samo poln želodček. Verjetno ste z branjem te številke naših novic doumeli, kako zelo je kakovost naše prehrane povezana z zdravjem, s počutjem in celo z intelektualnimi sposobnostmi. Ne le naših, pač pa tudi še nerojenih otrok!
Vsaka ura več, ki jo boste namenili temu, da čim več hrane naberete v naravi ali pridelate na lastnem vrtu, se vam bo bogato obrestovala. Neka gospa mi je zaupala naslednje: »Odločila sem se, da bom v vrt vložila toliko časa, kot sem ga prej zapravljala z obiskovanjem zdravnikov zaradi vsega, kar je v mojem telesu že škripalo. Veste kaj? Kar devet desetin mojih težav je izpuhtelo. Povejte to mlajšim, da jim tega ne bo treba spoznati šele proti koncu življenja.« Tako. Povedala sem vam – še posebno tistim, ki šele ustvarjate nova življenja.
Za otrokovo telo, v katerem se celice delijo z izredno hitrostjo, vsak strup pomeni veliko večjo obremenitev kot za telo odraslega človeka. Če pride do degeneracije zapisa ene same celice, se bo pri otroku napaka reproducirala v več tisoč novih celicah, in tako bo majhna težava kaj hitro prerasla v veliko. Težke kovine, ki do nas prihajajo z ostanki pesticidov, onesnaženo podtalnico ter z nanodelci aluminija in drugih snovi, ki jih pršijo nad našimi glavami, pomenijo največje tveganje za normalno delovanje celic in živčnega sistema.
Mnogi nas sprašujete, ali je sploh mogoče pridelovati ekološko, če pa sosed redno škropi sadje, letala pa meglijo nebo z aluminijem in barijem? Raziskave kažejo, da še vedno samo desetina obremenitve živil s strupi pride od zgoraj ali od soseda. Najpomembneje je, kako vi delate z zemljo in z rastlinami.
O tem, da se vsak napor v to smer še kako obrestuje, priča tudi raziskava, ki so jo v ameriškem Seattlu opravili na malčkih, starih od dve do štiri leta. Krvni in urinski testi so pokazali, da so imeli otroci, ki so uživali pretežno ekološko pridelano hrano, v telesu šestkrat manjšo koncentracijo ostankov pesticidov kot njihovi vrstniki, katerih starši niso bili pozorni na to, kakšno hrano ponujajo svojim otrokom.
Pred nami je toplejši del leta, vendar priporočamo, da že pri spomladanskem sajenju upoštevate, da so zdrava živila najdragocenejša jeseni in pozimi. Zato že zdaj zastavite svoj vrt tako, da vas bo tudi pozimi oskrboval z dragocenimi hranili. Da vam bo tudi v času zimskega mraza na voljo obilo zdrave zelenjave, vam ni treba zgraditi rastlinjaka. Več kot dvajset vrst zelenjave bo preživelo tudi temperaturo -25 oC. Zdaj je čas, da jih spoznate, svoj saditveni načrt pa prilagodite vrtnarjenju, ki vas bo oskrbelo z zdravjem 365 dni v letu.
|