Vitalnost je ena od vse pogosteje zlorabljenih besed. Zaslediti jo je na embalaži domala vsakega medicinskega pripomočka in prehranskega dopolnila, uporabljati so jo začeli celo v povezavi s finančnimi skladi.

Kaj je vitalnost in od kod prihaja, sem se imela priložnost naučiti na zelo preprostem primeru. Starše, ki se bližajo osemdesetim letom, sem peljala na izlet, na predstavo s sokoli in orli v enem od avstrijskih gradov. Oče je ves čas tarnal, češ, kam ga vlečemo. Zaleglo ni niti to, da smo se na grad povzpeli z dvigalom. Sleherno stopnico, ki jo je zagledal, je pospremil s komentarjem »Ali nam je bilo tega res treba?«, »Zakaj bi se mučil priti na stolp, bo tam res videti kaj posebnega?« ... Na drugi strani je imela mama toliko dela z občudovanjem sleherne rožice in kamenčka, da stopnic in vzpetinic še opazila ni. Vrhunec je bila predstava z orli. Eden je celo poletel tik pred nami. Mama se je skoraj vrgla na kolena od sreče in hvaležnosti, da je doživela takšen trenutek. Veličastni ptič se nas je skorajda dotaknil s svojimi ogromnimi krili. Moj oče ga ni niti opazil. Zatopljen je bil v svoje misli, najbrž o nečem, kar se je že zgodilo ali pa se še bo. Po končani predstavi se je njegov edini komentar glasil: »To je bilo to? Sem se zaradi tega moral spraviti do sem?«

Lekcija je bila nepozabna. Doumela sem, da nam vitalnosti ne jemlje starost. Vitalnost nas zapusti, ko izgubimo »apetit« za sedanji trenutek, ko nas zapustita čudenje in hvaležnost. Če nismo tukaj in zdaj, tudi naše energije, ki naj bi podprla telo, ni zraven. Ali povedano drugače, o tem, kako vitalni smo, odloča predvsem stanje našega duha, ki se zrcali tudi na telesu.

Ko sem Fani Okič vprašala, kako se je zmogla v tako slabem zdravstvenem stanju odpraviti na nadvse naporen treking, mi je povedala: »Za en korak se vedno najde dovolj energije, če le zavest ve, v katero smer je treba iti. In potem greš ... korak za korakom ...« Hvala, Fani!

Utišajmo glavo in pustimo zavesti, da nas vodi, korak za korakom, pa bo vitalnosti ves čas dovolj.