Sonček je, a mi smo skuštrani

dodano: 1.7.2008

julijsko-avgustovske novice Skupaj za zdravje človeka in narave

Mnogi menijo, da je sezona prehladov pozimi in zgodaj spomladi. V resnici pa se veliko lažje prehladimo poleti.
Predstavljajte si, da ste poležavali na soncu, ki lahko vašo kožo ogreje tudi krepko čez 40 Celzijevih stopinj. Potem se odločite oditi v prijetno klimatizirano restavracijo (18 stopinj) in zaužiti pijačo, ki vam jo bodo prinesli naravnost iz hladilnika. Ne potrebujete veliko znanja matematike, da izračunate razliko med temperaturo vašega telesa in temperaturo pijače, ki je komaj kakšno stopinjo nad lediščem.

Največje tveganja za zdravje predstavljajo klimatizirani prostori. Ko pridete od zunaj, ste praviloma pregreti in prepoteni. Telo s potenjem spodbuja ohlajanje površine telesa in ni pripravljeno, da ga boste vrgli v kovinsko razhlajen prostor, ki potni koži takoj odvzame toploto.

Sprehod po hipermarketih, posebej po oddelku s hladilnimi omarami, vam lahko v nekaj minutah pridela vnetje podrebrne mrene ali hujše vnetje dihal. Drugo občutljivo področje so naša stopala. Praviloma smo poleti bosi, temperature tal,  po katerih hodimo, pa se močno razlikujejo. Če z razbeljenega asfalta v tankih natikačih zakorakate v razhlajeno banko ali trgovino, boste temperaturni šok lahko kmalu začutili kot vnetje mehurja ali ledvic. Poleti so na udaru tudi prebavila: visoka vročina, slabše delovanje hladilnikov in vrečke, v katerih  živila prebijejo preveč časa zunaj hladilnika, so odlični pogoji za razmnoževanje patogenih organizmov.
Zato bolezen poleti ni tako neobičajen pojav.

V rubriki "Skupaj razkrivamo", pod članki "O zdravem življenju", si preberite nadaljevanje članka z omenjenim naslovom oz. kliknite na http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=66