Odkar obstaja človeštvo, naj bi se naše telo za ohranitev notranjega ravnovesja na akutne stresne dogodke odzivalo s stresnim odzivom, ki ga vsi dobro poznamo pod imenom »boj ali beg«. Čeprav nas je ta odziv vse od takrat pa do danes z vsemi svojimi notranjimi mehanizmi varoval in nam omogočal obstoj do današnjih dni, nas lahko tudi ogrozi in pripelje do bolezni. 

Stresni odziv »boj ali beg«, ki ščiti naše notranje ravnovesje oziroma homeostazo, je kot prvi v svoji knjigi Modrost telesa (The Wisdom of the Body) opisal fiziolog Walter Bradford Cannon. Preprost primer delovanja homeostaze je denimo uravnavanje telesne temperature. Kadar se zadržujemo v prevročem okolju, se poleg drugega tudi izdatno znojimo in s tem ohlajamo telo, s čimer ohranjamo optimalno telesno temperaturo. Z vzdrževanjem notranjega telesnega ravnovesja pa se ohranja ravnovesje oziroma zdravje vsake celice v telesu. 

Kadar smo izpostavljeni akutnemu stresu (denimo ob prometni nesreči), ki lahko ogrozi naše življenje, se za zaščito našega notranjega ravnovesja sproži poseben živčni in hormonski odziv, odziv »boj ali beg«. Aktivira ga simpatično živčevje, ki skupaj s parasimpatičnim (nasprotni pol simpatičnega) sestavlja avtonomno (nezavedno delujoče) živčevje, ki uravnava nekatere telesne sisteme, ne da bi se tega zavedali. Tako parasimpatično živčevje spodbudi telo k sproščanju, hranjenju, prebavljanju, počivanju in razmnoževanju, simpatično živčevje pa ga izklaplja in telo spodbuja k boju ali begu. To pomeni, da se vsak dan nezavedno sprašujemo: »Me ta situacija ogroža?«, »Se moram boriti?«, »Moram zbežati?« … in tako nenehno preklapljamo med enim in drugim delom avtonomnega živčevja.

Raziskovalci menijo, da nam je ta mehanizem nekoč zelo koristil, saj nam je omogočal, da smo se bojevali ali pa zbežali pred plenilcem. Seveda nam stresni odziv pomaga tudi dandanes, težava pa lahko nastane, če nam uide izpod nadzora. To pomeni, da se denimo sploh nikoli ne »ugasne« ali pa se vključi že ob vsakem najmanjšem stresnem dogodku, ki ne ogroža našega življenja. To pomeni, da se vključi vsak dan in ob vsakem najmanjšem stresu: v primeru prometnega zastoja, prepira s partnerjem, skrbi v zvezi z odplačevanjem posojila, poslušanju poročil o terorističnem napadu … To se dogaja tudi ljudem, ki trpijo zaradi anksioznosti, depresije ali posttravmatskega sindroma. Ko pride do tega, se telo in psiha nimata več časa sprostiti in umiriti oziroma regenerirati. Toda nenehno tovrstno odzivanje nas utegne tako izčrpati, da celo zbolimo. 

Da bomo lažje razumeli, zakaj lahko zbolimo, si oglejmo, kaj se dogaja z nami ob stresnem odzivu. Vzdraženje simpatičnega živčevja in izločanje stresnih hormonov (kortizol, noradrenalin, adrenalin …) zviša krvni tlak, pohitri srčni utrip in spodbudi znojenje. Obenem poveča prekrvljenost tkiv, ki omogočajo telesni odziv na grožnjo (mišice, srce, pljuča, možgani …), zmanjša pa prekrvljenost tkiv, ki so za boj ali beg nepomembni (koža, prebavila, ledvice, reprodukcijski organi …). Poleg tega pride do dviga ravni krvnega sladkorja, zaviranja delovanja imunskega sistema in upočasnjenega tvorjenja kostnine. Motnje v spočetju, težave s prebavili, visok krvni tlak, težave s srcem, visoka raven krvnega sladkorja in inzulina, slabo delovanje imunskega sistema, težave s kostmi, živčna vzdraženost, izbruhi čustev jeze, skrbi in strahu, panični napadi, depresija … vse to so lahko posledice »iztirjenega« odziva »boj ali beg«. Takšno stanje seveda lahko vodi v pretirano hranjenje, zlorabo alkohola, kave, cigaret in trdih drog, pa tudi antidepresivov. 

V prvi vrsti je treba doumeti, da živimo v vse bolj stresnih časih. Če zapisi držijo, naj bi pred 50.000 leti človek za svoje preživetje delal samo 15 ur na teden. Preostanek časa mu je bil na voljo za počitek in regeneracijo. Dandanes večinoma delamo od 40 do 60 ur na teden! Poleg tega tudi prosti čas pogosto preživimo pred zasloni, vse manj smo v stiku z naravo, vse manj se pogovarjamo in ne nazadnje – tudi vse manj poslušamo lastno vest. 

Ker smo za svoje zdravje odgovorni sami, je dobro čim prej ozavestiti, da je treba tak življenjski slog čim prej opustiti in poskrbeti, da nas psihični stres ne bo uničil. 

Kakovostna hrana, ustrezna hidracija in gibanje niso dovolj, najti moramo tudi čas za »prebavljanje« vsakodnevnih psihofizičnih napetosti – čas zase. Ko bomo sproščeni, polni energije in dobre volje, se bomo tudi drugače, manj burno odzivali na običajne stresne situacije ali pa si od njih vsaj hitreje opomogli.

Kadar je le mogoče, v prostem času ugasnite zaslone in si privoščite masažo, opojno aromaterapijo, poslušanje sprostilne glasbe … Lahko se tudi vrnete k naravi, ki vedno sprosti telo in duha. Če se boste ob tem še sezuli in hodili bosi (ali vsaj z bosonogimi čevlji), boste s spodbujanjem akupresurnih točk na stopalih dodatno prispevali k uravnovešenju energijskih pretokov po vsem telesu ter s tem napetemu telesu in umu pomagali do sprostitve. Vsako čustveno napetost je dobro tudi čim prej »prebaviti«, da žalost, jeza, skrb in druga negativna čustva ne bodo po nepotrebnem vključevali simpatičnega živčevja. Pri tem vam lahko pomaga iskren pogovor s sabo (s svojo vestjo) ali z dobrim prijateljem.

Med številne ukrepe, ki uravnovešajo delovanje avtonomnega živčevja, sodi tudi jemanje kanabidiola (kanabinoid CBD). Vsebujejo ga denimo CBD-kapljice in CBD-inhalacijske tekočine za sproščanje, ki jih pripravljajo iz izvlečka cvetov industrijske konoplje. V nasprotju s THC nima psihoaktivnih vplivov, raziskave pa so pokazale, da ima velike potenciale za ohranjanje in vračanje zdravja – ima namreč protivnetne, antioksidativne, nevroregenerativne, anksiolitične in antipsihotične učinke. 

CBD podpira delovanje endokanabinoidnega sistema in s tem pomaga umirjati delovanje simpatičnega živčevja. Več raziskav namreč razkriva, da optimalno delujoč endokanabinoidni sistem (ES) omogoča tudi uravnoteženo delovanje avtonomnega živčnega sistema. ES naj bi vplival predvsem na aktivacijo parasimpatičnega dela avtonomnega živčevja. To pomeni, da pomaga izklapljati delovanje simpatičnega živčevja in s tem telo vračati iz stresa v stanje umirjenosti, prebavljanja, počitka … skratka, v stanje psihofizične obnove. Jemanje CBD dokazano umiri zaskrbljenost, depresijo, strah pred javnim nastopom itn. Več o tem si lahko preberete v knjigi Kako ohraniti možgane.

Učinkovito je tudi vdihavanje eteričnih olj, ki s svojim valovanjem že v nekaj sekundah neposredno vplivajo na počutje in nas lahko bodisi predramijo bodisi sprostijo. 

Med najbolj sproščajoča eterična olja uvrščamo eterično olje prave sivke (Lavandula angustifolia), damaščanske vrtnice (Rosa damascena), vetiverja (Vetiveria zizanioides), bergamotke (Citrus aurantium bergamia), sandalovine (Santalum album), vanilje (Vanilla planifolia) in benzoina (Styrax benzoin).

Sivka dokazano sprošča in prispeva k obnavljanju živčevja, zato pomaga doseči notranji mir in boljši spanec ter odpravlja živčnost. Številne raziskave dokazujejo, da bi bilo treba prijetne vonjave sivke uporabljati pogosteje. 

Vrtnica je specialistka, ko gre za delovanje na srce, zato je v rabi za lajšanje čustvenih bolečin in celo težke depresije. Za ta namen je treba uporabljati naravno in čisto eterično olje vrtnice. Lahko je tudi razredčeno, sicer utegne biti aroma vrtnice premočna, ne sme pa biti zmešano z olji drugih rastlin ali ponarejeno. 

Če vas morijo skrbi, bo vdihavanje eteričnega olja vanilje zagotovo pobožalo napeto vranico, napetost pa bo popustila, ne da bi vam bilo treba pojesti veliko kremno rezino!

Ker delovanje eteričnih olj natančno preučujejo, obstajajo tudi namenske mešanice, v katerih so združena olja, ki v sinergiji delujejo še učinkoviteje. Tako v mešanici Buda najdemo sandalovino, tonko in benzoin, v mešanici za dober spanec pa sivko, pomarančo, limeto in pačuli.