KOPB je prizadetost pljuč, ki prinaša resne posledice. Število obolelih narašča. Z izjemo Evrope na svetu zaradi KOPB umre več ljudi kot zaradi raka na dihalih. Kako si lahko pomagamo na naraven način in zakaj nam utegne pomagati tudi CBD – kanbidiol konoplje?

Pri KOPB (kronična obstruktivna bolezen pljuč) gre za skupino kroničnih pljučnih obolenj, ki ovirajo ali blokirajo pretok zraka v pljučih. Posledici sta oteženo dihanje in okrnjena funkcija pljuč. Zanjo so denimo značilne poškodbe ali propad pljučnih mešičkov (alveoli). Alveoli so mesto, kjer se kisik iz vdihanega zraka prenaša v kri, ogljikov dioksid pa iz krvi v pljuča in nato iz telesa. Poškodovani mešički izgubljajo elastičnost in se lahko ob izdihu sesedejo, kar zraku, polnemu CO2, onemogoči izhod iz pljuč. Ko pljučni mešiček propade, se na njegovem mestu pojavijo votlinice, napolnjene z zrakom – težavo strokovno opisujejo tudi kot emfizem. Tega stanja ni več mogoče odpraviti ali pozdraviti. Poleg pljučnih mešičkov so pri KOPB prizadeti tudi bronhiji. Ti so kronično vneti, zaradi česar so dihalne poti zožene in polne sluzi, kar ovira dihanje. 

Oseba s KOPB ima težave z dihanjem, hitro se zasope, je utrujena, lahko se ji vrti, zaradi nabiranja sluzi kašlja (zlasti zjutraj) in je podvržena pogostim vnetjem dihal. Ob napredovanju obolenja se lahko pojavijo še otekanje nog, gležnjev in stopal, modrikaste ustnice, depresija, hujšanje ter šibkost dihalnih mišic in mišic vsega telesa.

Med povzročitelje KOPB prištevajo vse, kar povzroča draženje in vnetje dihal. Med te dejavnike denimo sodi poklicna izpostavljenost dihal dražečim plinom, hlapom, dimom in prahu, denimo v lakirnicah, mešalnicah barv, tovarnah aditivov, farmacevtskih in kemičnih tovarnah, lesnopredelovalnih obratih, rudnikih … Sem sodijo tudi poklicna izpostavljenost hlapom iz gorilnega goriva, dimu ter plinu in oglju ob peki na žaru pri kuharjih, izpostavljenost dimu pri gasilcih … 

Poleg tega lahko KOPB pridelamo tudi z dolgotrajnim obilnim kajenjem. Razvoj KOPB naj bi bil še toliko verjetnejši, če kadi oseba z astmo. Naj omenim zanimivost, da obstajajo razlike glede na to, kaj oseba kadi. Tako študija, opravljena na ljudeh,  razkriva, da pri tistih, ki kadijo izključno konopljo, ne obstaja tveganje za razvoj KOPB, ampak le pri osebah, ki kadijo konopljo in cigarete. Verjetno nekje tiči tudi razlog, zakaj vsi kadilci cigaret ne zbolijo za KOPB. KOPB se namreč razvije le pri kakih 20 odstotkih kadilcev. Dva od razlogov sta morda kakovost tobaka in prisotnost aditivov. Ti so v rabi za lažje vdihavanje cigaretnega dima (npr. mentol), blaženje draženja dihal, izboljšanja videza, arome, barve in vonja cigaretnega dima (ta je bolj glamurozen – obilen, bel, dišeč …), konzerviranja in še bi lahko naštevala. Znanstveni komite Evropske komisije navaja, da aditivi predstavljajo 10 odstotkov teže cigarete. Tako je uradno registriranih že približno 600 različnih aditivov.  Več o škodljivosti cigaretnih aditivov preberite na spletnem naslovu https://www.rivm.nl/en/tobacco/harmful-substances-in-tobacco-smoke.

Med dejavnike tveganja za razvoj KOPB naj bi sodila še staranje in dedna nagnjenost ter hujša obolenja dihal v otroštvu.

KOPB je resna težava. Po podatkih WHO iz junija 2018 je KOPB v svetovnem merilu dosegla že 7. mesto med razlogi za umrljivost, medtem ko je rak dihal na 17. mestu. Zato je dobro, da se oseba, ki ima to težavo, čim bolj celostno loti njenega obvladovanja in ustavi njeno napredovanje. Poleg klasične medicinske terapije (prenehanje kajenja in umik drugih dražilcev pljuč, terapija z zdravili za zaviranje vnetja (kortikosteroidi), bronhodilatatorji in antidepresivi, celična terapija …), ki jo izvaja uradna medicina, so na voljo tudi številni naravni ukrepi, ki lahko celostno podpirajo osebo s KOPB.

Mednje sodi tudi skrb za kakovostno hrano, ki telo podpira celostno. Za osebe s KOPB je kakovostna hrana še posebno pomembna, saj lahko prepreči ali omili hujšanje, ki je značilno za to obolenje. Hrana naj bo zato čim bolj naravna, ekološka, čim manj predelana, konzervirana oziroma obremenjena z aditivi itn. Del zaužite hrane naj bo tudi surove in mlečnokislinsko fermentirane. Kakovostna hrana namreč lahko pomaga telesu tudi pri obvladovanju vnetja, saj ni le vir energije, ampak tudi vitalnih snovi, potrebnih za razkisanje (npr. bazični minerali), razstrupljanje (npr. klorofil), neposredno zaviranje vnetij (npr. omega 3, vitamin D, magnezij, kurkumin iz kurkume …), blaženje oksidativnega stresa (npr. vitamini A, C in E) in še kaj. Kadar prehrana ni optimalna, jo je dobro dopolnjevati vsaj z naslednjimi vitalnimi snovmi: omega 3, vitamin D, magnezij ter vitamini A, E in C, saj jih osebam s KOPB pogosto primanjkuje. 

Dobrodošla je lahko tudi podpora zeliščnih pripravkov in naravnih metod, ki pomagajo: redčiti sluz, odpirati skrčene dihalne poti (s tem olajšajo izkašljevanje in dihanje), izboljšati imunost in spanje in obvladovati psihično stisko, saj številne osebe s KOPB zapadejo v zaskrbljenost in depresijo.

Izrednega pomena je tudi vzdrževanje mišične kondicije dihalnih mišic in mišic vsega telesa. Napredovale oblike KOPB lahko namreč poleg dihalnih prizadenejo tudi mišice vsega telesa. Da se čim dlje obdrži funkcionalnost mišic, je torej zaželena skrb za telesno dejavnost, izvajanje dihalnih vaj itn.

Dosedanje raziskave razkrivajo, da bi bil lahko CBD v podporo tudi osebam s KOPB, in to zaradi več razlogov. CBD dokazano zmanjšuje vnetja, tudi v pljučih. Tako je študija, opravljena na miših, pokazala, da bi bil lahko CBD v prihodnosti pomembno zdravilo za obvladovanje vnetij v pljučih in za izboljšanje pljučne funkcije ob vnetju. Kanabidiol je močnejši antioksidant od vitaminov C in E, zato lahko pomaga pri obvladovanju oksidativnega stresa (ta lahko prizadene tudi pljučne celice), ki je pri osebah s KOPB izrazitejši. Dokaz za to je tudi dejstvo, da je ameriška vlada že leta 2003 registrirala patent pod številko US 6630507  z naslovom »Kanabinoidi kot antioksidanti in nevrozaščitniki«. V dokumentu navajajo, da so kanabinoidi uporabni pri zdravljenju in preventivi širokega nabora obolenj, povezanih z oksidativnim stresom, kamor med drugim sodijo tudi vnetna obolenja. 

J. A. Crippa in kolegi z Univerze Sao Paulo v Braziliji in s Kraljevega kolidža v Londonu so ugotovili, da CBD vpliva na zaskrbljenost. Ob visokih odmerkih aktivira serotoninski receptor 5-HT1A in sproži antidepresivni učinek. CBD ima zato dober potencial za podporo oseb s KOPB, ki imajo tovrstne težave. Še več, CBD pomaga tudi pri odvajanju od odvisnosti. Randomizirana, dvojno slepa, s placebom kontrolirana študija  dokazuje, da lahko inhalacije CBD zmanjšajo potrebo po kajenju cigaret pri ljudeh, ki želijo prenehati s kajenjem. Naj spomnim, da je kajenje cigaret pomemben dejavnik, ki lahko vodi v KOPB. 

Poleg naštetega je o CBD znano še to, da podpira kakovosten spanec in imunski sistem ter deluje protimikrobno, kar prav tako lahko pomaga osebam s KOPB. Z izboljšanjem spanja se izboljša regeneracija telesa, krepkejša obramba telesa pa omogoča boljšo zaščito pred okužbami dihal, za katerimi pogosto obolevajo.

 

Ker imajo številne osebe s KOPB bolj ali manj prizadeta dihala in dihalno funkcijo, vnos CBD prek pljuč morda ne bo pravšnji način. Mnogim denimo bolj ustreza uživanje CBD pod jezikom (denimo v obliki CBD-kapljic), kjer se CBD prek krvnih žilic vsrka v kri in zapelje po telesu, tudi v pljuča.

O uporabi prehranskih dopolnil ni odveč obvestiti ali se posvetovati tudi z lečečim zdravnikom ali ustreznim terapevtom.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 

Ko ljudi vprašamo, zakaj kadijo, jih večina pove, da jih kajenje sprošča, jim pomaga, da se umirijo, da si s tem vzamejo nekaj minut zase … Sprostitev in trenutek dobrega počutja, od katerega so odvisni, je stroka doslej pripisovala predvsem nikotinu in še nekaterim kemičnim snovem, ki jih cigaretam dodajajo za hitrejše ustvarjanje odvisnosti. 

Nove raziskave so pokazale, da ima pri tem pomembno vlogo tudi način dihanja, ki je pri kadilcu takrat, ko kadi, povsem drugačen kot sicer. Da lahko cigareta deluje, kadilci razvijejo dihanje, pri katerem globoko vdihnejo, dih nekaj časa zadržijo in nato izdihnejo. Odvisno od tega, koliko cigaret pokadijo, včasih na tak način vdihnejo in izdihnejo tudi po 500-krat na dan. 

Takšno dihanje zelo prispeva k umiritvi, ki jo kadilci pripisujejo predvsem nikotinu. Ko želijo opustiti kajenje, telo začne hrepeneti po teh 500 sproščenih vdihih; prav zaradi tega marsikdo ne zdrži in si spet prižge cigareto. 

Pomen tovrstnega dihanja so potrdile tudi raziskave, saj so pokazale, da polovica nekdanjih kadilcev, ki v trenutku krize začnejo vdihovati in izdihovati na enak način, ne da bi pri tem prižgali cigareto, že kmalu doseže enak občutek sproščenosti, kot če bi se jim po pljučih razlezel cigaretni dim. Ta preprosti dihalni ritual je torej lahko pomembno pomagalo pri odvajanju od kajenja. Uspehi pri odvajanju so bili pri posameznikih, ki so bili pozorni na dihanje, veliko večji kot pri tistih, ki so se skušali odvaditi kajenja ob pomoči nikotinskih obližev, žvečilk ali predpisanih zdravil.

Terapevti poročajo, da je ob pomoči te metode mogoče že v dveh tednih doseči trajno opustitev kajenja, vendar morajo tečajniki spremeniti tudi način prehrane. Ustrezna kombinacija dihanja in hranil, ki prispevajo k hitremu dvigu energije in izločanju hormonov zadovoljstva, je odlična receptura za odvajanje od kajenja brez strahu in stresa.