Sliši se pretirano, a vendar je tako, saj je koža dojenčkov neprimerno bolj občutljiva od kože odraslih ljudi in »se oglasi« ob vsaki najmanjši neprijetnosti – to pa lahko povzroči marsikaj.

 

Kot vemo, je koža naš največji organ, ki nas ščiti pred zunanjimi vplivi, hkrati pa je tudi čutilo, s katerim zaznavamo svet okoli nas. In to čutilo je za majceno človeško bitje, ki je pravkar prišlo na svet, izjemnega pomena, saj preko njega zunanji svet občuti, še preden ga lahko vidi skozi svoje oči. Njegov prvi (zunanji) stik z materjo je občutenje njene tople kože, ko ji ga po porodu položijo na trebuh, s čimer se med njima splete neprecenljiva vez. 

Kasneje zaradi nežnega dotika staršev ali rahlega vetrca na svojem ličku dojame, da je svet okoli njega živ. Preko kože izkuša prijetna doživetja, kot so topla kopel, udobna, zračna oblačila, pomirjajoča masaža ali izdelki za nego, ki njegovo kožo hranijo, ščitijo in negujejo. 

Žal pa lahko dojenček preko svoje kože kaj hitro izkusi tudi neprijetnosti zunanjega sveta. Njegova koža je namreč ob rojstvu izredno nežna in prepustna ter zato zelo občutljiva na zunanje vplive. Od odrasle kože je tanjša kar za petkrat! Podkožje je drugače strukturirano, kožne celice niso tako gosto nakopičene kot pri odrasli osebi in tudi zaščitna rožena plast še ni povsem ustvarjena. Zaradi tega je dojenčkova koža tudi zelo ranljiva, saj tanka rožena plast vsebuje le malo maščobe, je zelo prepustna in se skoznjo veliko hitreje izgublja vlaga, kar lahko vodi v nastanek suhe kože. Prevelika izguba vode skozi kožo ter prehajanje strupov skoznjo v telo pa sta vsekakor lahko pomembna vzroka za dojenčkovo stisko in jok, zato se je zelo priporočljivo posvetiti prav vsemu, kar prihaja v stik s kožo našega najmlajšega družinskega člana, od oblačil in detergentov zanje, do sredstev za nego.

Če so dojenčkova oblačila iz sintetičnih materialov (poliester, poliakril …), koža ne more dihati in pojavijo se lahko rdečice in izpuščaji. Poleg tega lahko skozi tako prepustno kožo, kot je dojenčkova, prehajajo strupene snovi in mikro delci plastike, iz katere so proizvedeni sintetični materiali. Svoje dodajo še barve za tekstil, ki so prav tako polne otroku škodljivih snovi. Zato je pri izbiri dojenčkovih oblačil potrebna posebna pozornost. Oblačila naj bodo iz (naravno pridelanih!) naravnih materialov, kot so bombaž, bambus, konoplja, volna … Naj bodo udobno krojena in neutesnjujoča, s čim bolj ploskimi šivi in po možnosti nebarvana – če že, pa barvana z naravnimi barvili. Seveda je pri izbiri oblačil zelo pomembno upoštevati tudi temperaturo zraka. Še tako kakovostna oblačila lahko dojenčku povzročijo srbečico (in jok), če mu bo v njih prevroče in se bo prekomerno potil (sol je zelo pogosto vzrok za srbenje pri otrocih). 

Morda še bolj pomembna za zdrav in nemoten razvoj dojenčkove kože so negovalna sredstva, torej kreme, mazila, losjoni, šamponi, vlažilni robčki … oziroma vse, s čimer želijo mamice doseči, da bi bila koža njihovih malih srčkov čista, mehka in dišeča. Kar pa se ponavadi žal ne ujema s tistim, kar si dejansko želi dojenčkova koža. 

Za otroško ritko je najbolj prijetno čiščenje z zgolj vodo in oljem. Navadno bombažno krpico namočimo v toplo vodo, nanjo kanemo nekaj kapljic kakovostnega olja (npr. mandljevo) brez parfuma in drugih sintetičnih snovi ter nežno obrišemo ritko. To bo za malčka veliko bolj prijetno, kot brisanje s hladnimi vlažilnimi robčki, ki velikokrat vsebujejo sintetične losjone in dišave (o škodljivih sestavinah konvencionalnih sredstev za nego dojenčkov smo že veliko pisali – pobrskajte po naši spletni strani). 

Za kopel bo prav tako najboljša le primerno topla voda z nekaj kapljicami kakovostnega olja, ki bo preprečilo izsušitev. In vsekakor dojenčkova koža kopeli ne potrebuje vsak dan – dovolj bo enkrat na teden.

Ko smo tako poskrbeli za (naravno) čistost, lahko to svilnato tanko kožico še malce nahranimo – za ta namen so še posebno primerni kakovostni naravni izdelki na osnovi ognjiča. To sončno zelišče namreč podpira naravno delovanje kože, neguje v primerih pordelosti in draženja (npr. v predelu plenic) ter spodbuja regeneracijo kože. Tako je občutljiva dojenčkova koža dobro zaščitena in ima hkrati najboljšo podporo za svoj nadaljnji razvoj.

Če se pri dojenčku pojavi nevrodermitis, atopični dermatitis ali kakšna druga kožna težava, pa je vredno poizkusiti z negovalnimi sredstvi iz belega slezenovca. Ta nežna rastlina namreč s snovmi is svojih korenin ustvarja organski gel oziroma sluz, ki kožo obda kot zaščitna lupina, ter jo s tem pomiri, zaščiti pred zunanjimi dražljaji in zadrži vlago v njej. 

Kako bi se vam zdelo, če bi v pekarni dodali sirovim štručkam vonj po šunki, da bi vam bolj dišale? Verjetno bi se počutili prevarane, kajne? Enako je z malo štručko, ki ste jo spravili na svet. Če ima vonj po lilijah iz mehčalca za perilo, je to preprosto prevara. Da ne govorimo o tem, da umetne dišave (in druge snovi) iz detergentov in mehčalcev za perilo tudi izdatno dražijo dojenčkovo kožo in dihala ter povzročajo alergijske reakcije. Bolj zdrava izbira bodo zato naravna sredstva za pranje perila, brez dodanih vonjev, četudi morda oblačila ne bodo tako brezhibno čista. 

Dojenčkova koža pa lahko vsrka tudi kreme, dezodorante ipd., ki jih uporablja ponosna mamica (ali babica ali kdorkoli drug, ki pestuje dojenčka). Se vam je že zgodilo, da ste vzeli svojega otroka v naročje in zavohali na njem parfum njegove babice? Dojenčka močni vonji vznemirjajo, vznemirijo pa tudi njegove sluznice dihal in kožo. Zato se vsaj v obdobju prvega otrokovega leta raje odpovejte močno odišavljenim negovalnim in kozmetičnim sredstvom in k temu spodbudite tudi bližnje, ki so večkrat v stiku z otrokom. 

Vrnimo se k začetku in koži kot čutilu. Za pravkar rojenega otroka je dotik sporočilo: prijeten dotik = počutim se varno in ljubljeno; neprijeten dotik = nisem varen, strah me je. 

Ob vsem crkljanju, pestovanju in obsipanju s poljubčki lahko zato otroku čim večkrat privoščimo tudi nežno, igrivo masažo, ki mu bo pomagala spoznavati svoje telo in hkrati krepila njegovo zaupanje v nas.