Da je zdravje pljuč tesno povezano z zdravjem debelega črevesa, tradicionalne medicine vedo že tisočletja. Zato nega črevesja z namenom pomagati pljučem zanje ni nič novega. Razveseljivo pa je, da obstaja tudi vse več sodobnih dokazov, ki podpirajo ta vedenja. 

Tradicionalna kitajska medicina na zdravje oziroma bolezen gleda skozi ravnovesje oziroma neravnovesje sistema petih elementov – ognja, zemlje, kovine, vode in lesa. Vsak organ v telesu pripada enemu od petih vzajemno povezanih in soodvisnih elementov. 

Pljuča in debelo črevo tako pripadata elementu kovine. V širšem smislu lahko neravnovesje kovine vpliva na neravnovesje drugih elementov v sistemu. V ožjem smislu pa lahko zaradi medsebojne povezanosti tudi pljuča in debelo črevo vplivajo drug na drugega. Meridian pljuč je denimo z notranjo povezavo povezan z debelim črevesom. Pljuča imajo med drugim nalogo, da spuščajo energijo či k debelemu črevesu in s tem omogočajo njegovo delovanje (vsrkavanje vitalnih snovi in vode, odvajanje blata). Poleg tega pljuča vzdržujejo in uravnavajo pretok telesnih tekočin, kar pomeni, da vplivajo tudi na to, koliko vode se bo prek debelega črevesa vsrkalo nazaj v telo oziroma kako vlažno ali suho bo okolje v debelem črevesu. Kadar so torej pljuča v težavah, so motene tudi naloge črevesja, kar lahko vodi v težave v debelem črevesu, kot so denimo zaprtje, driska in bolečine v trebuhu. Velja pa tudi nasprotno – kadar je debelo črevo v težavah, lahko nastanejo težave v pljučih, denimo kašelj, pritisk v prsnem košu ali astma. 

Zato je za zdravnika in terapevta tradicionalne kitajske medicine nekaj povsem normalnega, da v primeru težav s pljuči oziroma dihali pomisli tudi na zdravje debelega črevesa (in nasprotno) ter se ustrezno loti obvladovanja težave. 

Čeprav sodobna medicina potrebuje več merodajnih kliničnih raziskav, ki bi dokazale povezanost pljuč in debelega črevesa ter s tem upravičile nego debelega črevesa za potrebe izboljšanje težav s pljuči, zgornja dejstva zelo dobro potrjujejo odkritja, povzeta iz prispevka iz leta 2015. 

Raziskave razvijajočega se plodu razkrivajo, da so se pljuča in sapnik razvili iz embrionalne zasnove za prebavila. 

Zavrnitev tkiva po transplantaciji črevesja se je pojavila le na črevesju in pljučih. Kot kaže, pljuča in debelo črevo nimajo le embrionalne sorodnosti, ampak tudi podoben sistem imunskega odziva.

Plini, ki se nam kopičijo v debelem črevesu, se ne izločajo le s spuščanjem vetrov skozi zadnjično odprtino. Verjeli ali ne, dvajsetkrat več plinov iz debelega črevesa izločimo skozi izdihani zrak. Plini se namreč prek drobnih žilic debelega črevesa vsrkavajo v kri in nato izločajo iz pljuč.

Raziskave mikrobnega življenja na pljučni in črevesni sluznici razkrivajo, da lahko pljučna obolenja spremenijo črevesno floro in nasprotno, črevesna obolenja lahko vplivajo na mikrobno življenje v pljučih.

Raven motilina se zmanjša pri obolelih za akutno astmo, ne zmanjša pa se denimo pri obolenjih srca in drugih organov (izvzemši prebavila). Motilin je hormon, ki spodbuja gibanje prebavil in omogoča izločanje neprebavljene hrane iz debelega črevesa. Njegovo pomanjkanje zato lahko vodi v napihnjenost, zaprtje in disbiozo.

Posmrtne raziskave tkiv oseb z obolenji na debelem črevesu razkrivajo tudi težave na pljučih – oteklost pljučne sluznice, zastoj tekočin v pljučih, poškodovane pljučne mešičke oziroma emfizem … Tovrstne raziskave oseb s pljučnimi obolenji pa prav tako razkrivajo obstoj težav v debelem črevesu, kot sta zastoj tekočin in otekla črevesna sluznica.

Klinična opažanja razkrivajo, da imajo osebe z ulcerativnim kolitisom obstruktivno bolezen malih bronhov. Hkrati z napredovanjem kolitisa postajajo vse opaznejše tudi težave na pljučih.

Poskusi, opravljeni na podganah, kažejo, da zaprtje vodi v zastoj tekočin v pljučih, krvavitev, oteklost sluznice pljučnih mešičkov, deformacijo in propad tkiva … ter povečano odmiranje alveolarnih makrofagov.

Ker so povezave med pljuči in debelim črevesom realne, si torej lahko marsikatero težavo s pljuči olajšamo (ali jo hitreje odpravimo), če sočasno podpremo še debelo črevo (in nasprotno). To potrjuje tudi v zgornjem članku omenjena raziskava. Yu je zdravil 72 primerov oseb s KOPB tako, da so nekatere prejemale le terapijo za pljuča, druge pa hkrati terapijo za pljuča in za črevesje. Izboljšanje stanja na pljučih, vključno s pljučno funkcijo, je bilo večje pri osebah, ki so sočasno prejemale terapijo za pljuča in za črevesje. 

Pljuča lahko podpremo tako, da črevesju pomagamo pri odvajanju. Raziskovalci navajajo, da lahko z lajšanjem gibanja črevesja (denimo z rabarbaro ali z odvajalnimi zelišči) omilimo pljučne težave, skrajšamo trajanje pljučnega obolenja ali pa podpremo delovanje pljuč. Za normalno odvajanje je izrednega pomena tudi zadostno pitje vode. Te naj bi zaužili vsaj 2 do 2,5 litra na dan. 

Normalno gibanje, delovanje ter zdravje črevesja (in s tem pljuč) nasploh pa lahko pomembno podpremo tudi s krepitvijo črevesne flore. Kadar je ta porušena, ne bomo le trpeli za prebavnimi motnjami, ampak bo tudi funkcija prebavljanja in vsrkavanja vitalnih snovi iz hrane v telo slaba, dovzetnost črevesne sluznice za vnetja večja, splošna odpornost telesa okrnjena … Vse to se lahko pozna tudi na zdravju pljuč. 

Črevesno floro lahko vsak dan (zlasti pozimi) podpiramo z uživanjem ustrezne naravne in kakovostne hrane, polne koristnih vlaknin (npr. inulin), desnosučne mlečne kisline in mlečnokislinskih mikrobov. Torej vsak dan zaužijte vsaj nekaj od naštetega: sirotka, kislo zelje in zelnica, domač probiotični jogurt, kefir, topinambur, artičoke, beluši …

Po potrebi (torej tudi v primeru težav s pljuči) lahko črevesno floro in črevesje še močneje podpremo z jemanjem pre- in probiotičnih prehranskih dodatkov. Med takšne sodijo tudi kaskadno fermentirani (mlečnokislinski) koncentrati po metodi dr. Niedermaierja, izdelani iz ekološkega sadja, zelenjave, oreščkov in začimb. Gre za koncentrat, poln encimov, desnosučne mlečne kisline, probiotičnih sestavin in več kot 50 tisoč sekundarnih rastlinskih snovi, ki poleg tega, da krepijo črevesno floro in s tem delovanje, gibanje in zdravje črevesja, telo krepijo tudi celostno. Številni sekundarni rastlinski metaboliti (fenolne kisline, flavoni, elagična kislina …) namreč delujejo tudi antioksidativno, protimikrobno in protivnetno ter pomagajo imunskemu sistemu. Po podatkih iz literature Waltrauda Lessinga, dr. med. (Regulat - more energy for cells), lahko takšni pripravki pomagajo ne le obvladovati diarejo ali zaprtje, ampak tudi številne resnejše težave prebavil, kot so denimo sindrom razdražljivega črevesja, ulcerativni kolitis in Crohnova bolezen.