Skupaj razkrivamo

15.4.2019

Kdo ima večjega?
Besedilo: Sanja Lončar

Človeška potreba po tekmovalnosti se kaže tudi na naših vrtovih. Pa je res pomembno, kdo bo imel prvega, debelejšega ali večjega?

Velikost ni vse. Še več, izredna velikost sadežev, zeljnih glav, krompirja … praviloma govori o tem, da je v takšnem »dosežku« marsičesa manj, kot bi si želeli. 

V tokratnih novicah ste veliko prebrali o debelosti. Zagotovo tudi vsi veste, da imeti več kilogramov ne pomeni biti bolj zdrav in vitalen … Prosim, enako logiko uporabite tudi pri razmišljanju o pridelku!

Velikost rastlin lahko izsilimo s čezmernim gnojenjem in zalivanjem, toda kot boste prebrali v nadaljevanju, to ni modro početje. 

Vsak presežek dušika samodejno zavira tvorjenje antioksidantov in drugih, za zdravje zelo pomembnih, sekundarnih metabolitov. Tako gigantsko korenje v resnici vsebuje manj vitaminov in antioksidantov kot tisto, ki je doseglo standardno velikost. 

Tudi pri skladiščenju tako siljeni pridelki pokažejo številne pomanjkljivosti. Če jih zamrzujemo, presežek vode v celicah povzroči, da zamrznjene celice pokajo, zaradi česar bo pri tajanju nastala velika luža. Pri pridelkih, ki imajo več suhe snovi, zamrzovanje poteka brez tovrstnih izgub. Še bolj pa se razlika pokaže, če želimo taka živila hraniti v kleti, pesku, zasipnicah … Gniloba se bo najprej lotila vsega, kar je bilo siljeno, zaradi česar vsebuje le malo vitalnih snovi. 

S pretiranim gnojenjem, zalivanjem in obdelavo tal (zlasti če obdelujemo z železnim orodjem) delamo slabo uslugo tudi tlom. Koncentrirana gnojila škodujejo mikroorganizmom v tleh, podobno kot industrijska hrana škoduje koristnim mikroorganizmom v naših prebavilih. Manj jih je, slabše bodo prehranjene rastline in več težkih kovin bodo vezale nase. Se vam taka strategija zdi modra?

Tudi zalivanje spodbuja razraščanje plitvih korenin. Pretirano zalivane rastline so vse bolj odvisne od hranil, ki smo jih ponudili na površju. Še potrudijo se ne, da bi razvile globoke korenine ter si same priskrbele vlago in mikroelemente iz globine tal. Prav zaradi tega nam dandanes primanjkuje toliko mikroelementov, kot so selen, krom, cink in številni drugi. Da jih lahko vgradijo vase, morajo rastline pognati zelo globoke korenine. 

Številni, ki berete te vrstice, verjetno že veste, zakaj NPK-gnojila ne trosimo po tleh, če želimo dolgoročno ohraniti vitalnost in samooskrbnost svojih rastlin. Težje pa je vrtičkarjem razložiti, da lahko škoduje tudi preveč gnojevke iz kopriv in gabeza. 

Če jih prepogosto uporabljamo, celo naravna gnojila pretirano spodbujajo rast ter zavirajo tvorbo dragocenih mikroelementov, vitaminov in rudnin v rastlinah. 
Zato jih uporabljamo le nekajkrat v rastni sezoni, najbolje takrat, ko rastlinam pomagamo prebroditi stres zaradi nenadnega mraza, toče …
 
Človek v zrelih letih potrebuje manj hrane. Enako velja za rastline v zaključni fazi vegetacije. Ko plodovi/sadeži zorijo, odstotka vode v njih ni pametno povečevati. Prav nasprotno, njihova kakovost in trpežnost pri skladiščenju sta odvisni od odstotka suhe snovi, sladkorjev in antioksidantov. Zato utegne dodatno spodbujanje z vodo in hranili v teh fazah pridelku prej škodovati kot pomagati.

Zemlja draga, kako ti gre?
Rodovitna tla in voda postajata strateški surovini za preživetje. Sodobno kmetijstvo iz leta v leto bolj degradira tla in okolje, poleg tega je eden od največjih onesnaževalcev ozračja s toplogrednimi plini. 

BI LAHKO BILO DRUGAČE?
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se zavedajo, da so stari pristopi h kmetijstvu preživeti in da moramo predvsem spremeniti pogled na kmetijstvo. Bomo še naprej samo molče opazovali propadanje kmetij in degradacijo tal – ali pa bomo zbrali pogum, inovativne zamisli in tudi tisočletja stare pristope, kako delati z zemljo, da bo živa, zdrava in rodovitna tudi za prihodnje rodove?

Na spletnem portalu mkgp.gov.si je objavljen osnutek resolucije Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021, ki ponuja strateški okvir za prihodnji razvoj slovenskega kmetijstva, predelave hrane in podeželja. 

Vabljeni, da si preberete dokument. Svoje komentarje sporočite na e-naslov gp.mkgp@gov.si.

Ključne besede:
vrt, gnojenje, zalivanje, dušik, gniloba, NPK, zemlja, obdelovanje vrta, kmetijstvo, resolucija

 

Sorodni članki:

1,757813E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: